Miša Pušenjak

Sama bi bučke in kumare ponovno sejala. Vendar pozor, vzgojila bi sadike. Veliko več težav na bučevkah je namreč letos tam, kjer so bile neposredno sejane. Vem, vaša mama in babica je delala tako, tudi vi že vse življenje tako delate, pa je bilo do zdaj vse prav. A še pred 15 leti nismo imeli tako zgodnjega intenzivnega vročinskega vala, predvsem pa ne tako mrzlega maja. Mrzel maj je povzročil, da se korenine v mrzli zemlji preprosto niso razvile dovolj. Današnje sorte pa zelo hitro naredijo prve cvetove in seveda v vsakem zalistniku novega, zato tega rastline preprosto ne morejo prehraniti; plodiče zato odvržejo in začnejo se sušiti. Rastline iz sadik imajo vsaj v začetku rastne dobe boljše klimatske razmere. Zato je moj prvi nasvet, bučevke delamo iz sadik in jih ne sejemo neposredno na stalno mesto. Velik nastavek moških cvetov v vročinskem stresu je tudi posledica preveč gnojenja, predvsem preveč dušika. Italijanski strokovnjaki so že leta 2013, ko je bilo podobno vroče, dokazali, da gnojenje z gnojem, čeprav je za bučevke drugače priporočljiv, povzroča večji pojav moških cvetov – če je seveda pomlad mrzla in vročinski val dolg. Zato priporočam predvsem, da ste pri gnojenju z gnojem res skromni in da izmerite, koliko ga daste (največ 2,5 l/m² hlevskega, konjskega, nekaj manj svinjskega, predvsem pa ne gnojite z gnojem perjadi). V tla ga damo izključno jeseni. Tudi redno, obilno in predvsem globoko namakanje bo pripomoglo, da bo nastavka moških cvetov manj. Namakanju v podporo pa so vedno tudi zastrta, pokrita tla. Jajčne lupine v tleh ne zmanjšajo tega pojava, a so vseeno koristne, saj so hrana za mikroorganizme. Prav tako velja, da kumaram za vlaganje do enega metra, solatnim pa do 1,5 m višine ne pustimo več vrhov. Šele potem nehamo odstranjevati odvečne poganjke.

Zdaj lahko samo okrepimo koreninski sistem.

To pomeni, da zalivamo tla z algami ali kompostnim izvlečkom, še najbolje pa je, če nam lahko v trgovinah ponudijo pripravke, ki vsebujejo huminske kisline. Za kompostni izvleček napolnimo posodo s popolnoma preperelim kompostom do tretjine, lahko nekaj manj, prelijemo z vodo in dobro premešamo. Damo v temen in hladnejši prostor in vsak dan premešamo. Po nekaj dnevih (3–7) s pripravljeno vodo zalijemo rastline. Tako bomo pomagali rastlini, da razvije oziroma okrepi koreninski sistem.

Miša Pušenjak

Letos se na bučevkah spet močno pojavlja tudi pršica.

Saj jo vedno najdemo, a letos, posebej v rastlinjaku, res v kratkem času uniči rastline. Pršice so očem skoraj nevidne živali. V resnici niso žuželke, ampak pajkovci. S prostim očesom jih težko vidimo, opazimo samo njihovo delovanje. Listi bučevk najprej postanejo nekaj svetlejši. To lahko opazimo, če vsak dan pregledujemo posevek. Pravzaprav so na začetku svetlejši samo nekoliko izbočeni deli lista med listnimi žilami. Kmalu pa opazimo tudi drobne pikice na listih. To je še čas, ko lahko pršico zaustavimo, pozneje pa samo še upočasnjujemo propad rastlin. Kasneje so zelene samo še listne žile, medlistni prostor pa povsem izgubi barvo, postane rumen, bel ali zatem suh. Listi odpadajo.

Delovanje pršic pogosto zamenjamo s pomanjkanjem hranil.

Zato je treba liste pregledati z lupo, z njeno pomočjo male pajkovke takoj opazimo. V suhih, vročih poletjih lahko povsem uničijo pridelek, zato je proti njim nujno ukrepati. Letos obstaja velika težava z nabavo kemičnih pripravkov, saj jih za varstvo kumar skoraj ni na razpolago. Poleg tega uporabo na vrtovih in v manjših rastlinjakih odsvetujem, saj kumare pogosto obiramo in seveda jemo. Na prvem mestu bi priporočila uporabo rastlinskih olj, kot so olje pomarančevcev in podobno. Delujejo fizikalno, a moramo z njimi prekriti spodnji del lista. Šobe škropilnic moramo torej obračati tako, da bodo pripravki prišli na spodnjo stran listov. Pomagajo lahko tudi pripravki, ki vsebujejo žveplo. Ti so v začetku napada zelo uspešni. A pazite, da jih uporabljate, ko so rastline res ohlajene, saj žveplo povzroča ožganine.

Miša Pušenjak

Doma narejeni pripravki

Omenila bi predvsem pripravek iz njivske preslice. Z njim je treba redno, vsaj tedensko, poškropiti posevek bučevk. Najbolje, če začnemo pred prvo najdbo škodljivca. Tudi pripravki iz koprive, gozdne praproti, pelina, čilija in čaj bazilike lahko zavrejo razvoj tega škodljivca. Če boste sadili nove sadike, potem pred spravilom napadenih rastlin te dobro poškropite z omenjenimi mešanicami. Z njimi poškropite tudi vse rastline, plevele, ki rastejo v bližini. Pršice so namreč vsejedi in se hitro preselijo na druge, zelene rastline v bližini. Hkrati z odstranjevanjem škodljivca rastline okrepite z biostimulansi. To so pripravki iz alg, aminokislin, rastlinskih izvlečkov; od domačih pa je to čaj iz ognjiča ali regrata.

Letošnje leto do zdaj ni prizanašalo ne nam ne rastlinam. Mi se vsaj lahko umaknemo v boljše vremenske razmere, rastline pa so ves čas izpostavljene močnim sončnim žarkom in visoki temperaturi, potem pa še hitrim temperaturnim spremembam. Letos se vsega ne bo dalo reševati, s tem se je treba sprijazniti. Nekaj pa le lahko naredimo z veliko potrpežljivosti, nekaj dela in seveda veselja do vrtnarjenja. Lahko samo upamo, da se bo poletno vreme nadaljevalo z manj stresnimi dogodki.

POUDAREK: V suhih, vročih poletjih lahko pršice povsem uničijo pridelek, zato je treba proti njim nujno ukrepati.

Objavljeno v reviji Jana, št. 31, 5. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana