Domel

V Sloveniji na področju delavskega solastništva podjetij močno zaostajamo za najbolj razvitimi gospodarstvi, je ena od ugotovitev 18-mesečne raziskave, ki se je zaključila marca letos. Gre za ciljno-raziskovalni projekt, imenovan Sodobne prakse in glavni izzivi lastništva zaposlenih v Sloveniji, ki sta ga sofinancirala ministrstvo za solidarno prihodnost in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris).

Izvedla ga je raziskovalna ekipa ljubljanske fakultete za družbene vede v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za upravo. Po navedbah ministrstva za solidarnost raziskava predstavlja prvi celovitejši vpogled v stanje delavskega solastništva v Sloveniji

Osnovna ugotovitev je, da v Sloveniji na področju lastništva zaposlenih močno zaostajamo za najbolj razvitimi gospodarstvi. Čeprav so modeli prisotni, ostajajo omejeni, heterogeni in institucionalno krhki.

Po seji vlade

Vlada sprejela predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, kaj prinaša?

Tri ključne skupine ovir za večjo prisotnost lastništva zaposlenih so pravne in statusne omejitve, pomanjkanje prilagojenih finančnih mehanizmov ter šibko razumevanje koncepta v širši javnosti in finančnih institucijah.

28 podjetij s to obliko lastništva

Ker ne obstaja poseben register vseh podjetij v lasti zaposlenih, je bila v okviru raziskave izvedena tudi prva sistematična "kartografija" področja, v kateri so identificirali 28 podjetij s to obliko lastništva.

To so Alples, Bass, Bevo (Juicy Marbles), Bird Buddy Studio, Blub Blub, Celtra, Cosylab, Datalab, Dewesoft, Domel, Domplan, Etiketa, Flint SI, Gorenjski glas, Halcom, IBE, Inea, Kovintrade, Lasana, Metrel, Microbium, M-Sora, M-Tom, Primit, RBT Technologies, Tiko Pro, Tiproin Zebra BI.

delavsko solastništvo

Trboveljsko podjetje, ki je v 100-odstotni lasti zaposlenih

Med 28 podjetji je šest takšnih, kjer si nevodstveni zaposleni lastijo vsaj 25-odstotni delež podjetja. To so Domel, Etiketa, Gorenjski glas, IBE, Inea in M-Sora.

Zaradi omejitev rezultatov po navedbah ministrstva ni mogoče razumeti kot povsem dokončen popis vseh podjetij v lasti zaposlenih v Sloveniji, temveč kot nabor podjetij, ki ustrezajo kriterijem, uporabljenim v raziskavi.

Dewesoft

Psihološki premik v organizacijski kulturi

Motivi za uvajanje modelov lastništva zaposlenih v Sloveniji so po ugotovitvah raziskave heterogeni in segajo od strateškega reševanja vprašanja lastniškega nasledstva v sektorju malih in srednjih družinskih podjetij do zaščite podjetij pred sovražnimi prevzemi. Ključna vodila so krepitev družbene pravičnosti, prepoznavanje vrednosti zaposlenih ter uporaba lastništva zaposlenih kot orodja za povečevanje dodane vrednosti in dolgoročnega zadrževanja kadrov.

Tehnični pregledi vozil po novem

Konec goljufij s kilometri? EU naj bi uvedla enotno bazo podatkov

Uvedba solastništva povzroči pomemben psihološki premik v organizacijski kulturi. Zaposleni, ki postanejo solastniki, svoje delo dojemajo kot naložbo v lastno premoženje, kar spodbuja dolgoročno, podjetniško in odgovorno razmišljanje. To se odraža v večji angažiranosti in skrbi za dolgoročno stabilnost podjetja, ugotavljajo avtorji raziskave.

Številni izzivi

Kljub pozitivnim učinkom pa se podjetja soočajo s specifičnimi izzivi, kot so napačna pričakovanja glede upravljavskih pravic solastnikov in tveganj za notranje konflikte v primerih, ko v lastništvo ni vključen celoten kolektiv. Zaradi pomanjkanja uveljavljenih sistemskih praks se deležniki pogosto soočajo tudi z negotovostjo in občutkom, da so poskusni zajčki.

Lani sprejeti zakon o lastniški zadrugi delavcev po ugotovitvah raziskave predstavlja izjemno pomemben premik na področju regulatorne ureditve solastništva zaposlenih, ki odgovarja tudi na številne zgoraj opisane težave. Toda sprejeti zakonodajni okvir sam po sebi ne zagotavlja hitre uveljavitve v praksi in razmaha lastništva zaposlenih.

Ugodne počitnice

Tako lahko upokojenci dopustujejo za pol cene

Lastništvo zaposlenih bo v Sloveniji iz obrobnega pojava v pomemben element dozorelo samo s kombinacijo ustreznega pravnega okvira, ciljnih spodbud in dolgoročnega vlaganja v znanje ter institucionalno podporo, so prepričani avtorji.