UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poslanci v novem sklicu državnega zbora nam bodo že naslednji mesec – zdi se neizbežno – podarili zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki naj bi ublažil grozečo krizo. V resnici jo bo še poglobil.

Finance

Janin vodnik: vse o tem, kako razdeliti premoženje

Poznate tisti rek iz Eneide, ki pravi, boj se Danajcev, ki prinašajo darove? Nanaša se na zgodbo o tem, kako so Grki (Danajci) Trojancem podarili lesenega konja, ki je bil votel, v njem so se pa skrivali grški vojaki. Danes pomeni svarilo, da je treba biti pretežno nezaupljiv in zdravo sumničav do preveč radodarnih ljudi in njihovih daril. Ali prevedeno v najnovejšo slovensko realnost, bojte se desnega trojčka, ki ponuja »interventni« zakon.

»Interventni« je v navednicah zato, ker v resnici ni interventni, tako kot tista darila, ki naj bi jih prinašal širokim ljudskim množicam, v resnici niso darila, gre zgolj za cukrčke, potresene po zastrupljeni torti. Saj se menda še spomnite nujnih »interventnih« zakonov med pandemijo, ki jih je sprejemala tedanja vlada? V tiste tortice so vmesili še marsikatero skrito sestavino, ki ni imela nobene zveze s covidom. Tudi tokratno interventno torto so zamesili po istem receptu.

Le komu ne bi bil všeč?

Na prvi pogled se predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije res zdi blagodejen, tak naš, ljudski, napisan z nežno skrbjo za blagostanje vseh Slovencev: med drugim ponuja namesto sedanjih štirideset kar sto odstotkov pokojnine tistim, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, a še delajo – dobili bi torej plačo plus polno pokojnino, juhej! – pa znižanje davkov za oddajo nepremičnin, znižanje DDV na pet odstotkov za petnajst osnovnih živil (meso, mleko, maslo, jogurt, poltrdi polmastni sir, jajca, moko, kruh, testenine, beli sladkor, sončnično olje, brezglutenske izdelke, sveže sadje in zelenjavo), začasno znižanje (za devet mesecev) DDV na 9,5 odstotka za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo, odpravo omejitev za delo zdravnikov pri zasebnikih, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za vse upokojence, za sobodajalce, popoldanske s.p. in dopolnilno dejavnost na kmetiji …, take stvari.

Komu to ne bi bilo všeč? No, tistemu, ki prebere drobni tisk: ob prejemanju polne pokojnine namreč predlog zakona prinaša tudi povsem novo možnost prisilnega upokojevanja delavcev – še isti dan, ko zaposleni izpolni pogoje za upokojitev, mu pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas avtomatično preneha veljati. Av-to-ma-ti-čno! Potem pa delodajalec odloča, ali mu bo ponudil novo pogodbo, a s slabšo plačo, na primer. Ali zgolj za določen čas. Če mu jo bo sploh ponudil. Ker mu je ni treba. Kaj vam pomaga pravica do polne pokojnine ob delu, če nimate več službe?

Pol milijarde na leto

Zakon bi zamrznil omejitve pri oddajanju stanovanj v kratkotrajni namen za leto 2027. Potem je tu nadvse sporna in prav nič začasna »razvojna kapica«: od 7.500 evrov bruto plače na mesec noben prispevek ne narašča več. Koliko ljudi pa ima 7.500 evrov bruto plače? Če je vaša nižja, od kapice nimate prav nobene koristi. Odprava prepovedi dela pri zasebnikih za zdravnike? Kaj je tukaj interventnega? »Interventni« pomeni začasni zakon, tak z omejenim rokom trajanja. Sprejme se po hitrem postopku, brez razprave, takrat, ko je treba krizni položaj na hitro reševati z začasnimi ukrepi. Razen nižanja DDV za hrano in energente zakon ne prinaša interventnih ukrepov.

Tako kot so med pandemijo »interventni« zakoni imeli kup zakonskih sprememb, ki nikakor niso bile le začasne, niso bile povezane s pandemijo in niso koristile večini, temveč le posameznikom, po zares neverjetnem naključju izključno premožnim posameznikom. Tako kot tokrat »razvojna kapica« in odprava omejitev za zdravniško delo. Bo slednja koristila bolnikom? Ne, njim ne. Zdravnikom pa. In kaj ima to z omilitvijo posledic krize? Zakon je interventen zgolj po imenu, v resnici pa gre za omnibusni zakon, ki se vtakne v različna področja in posega v kar deset različnih sistemskih zakonov.

V predlogu so izračunali, koliko bi državo zakon predvidoma stal – 571,7 milijona evrov na leto, samo letos pa 284 milijonov, to je njihov izračun, ki pa ni nujno pravilen. Ampak veste, česa niso povedali? Kje bodo vzeli denar za izpad prilivov v državno blagajno, ki ga bo sprejeti zakon povzročil. Niti besede o tem. Samo »predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev v obdobju, za katero je bil državni proračun že sprejet.« Kako mislijo pa potem zamašiti luknjo? Ne vemo. Slutimo pa …

Za bogate

Predloga zakona se je že prijela oznaka »zakon za bogate«, kajti koristil bi njim, vsem drugim pa bodo domnevne ugodnosti z zamikom prinesle tudi skrito ceno: manj javnega zdravstva, manj sociale, verjetno tudi nižanje pokojnin ... Ste res prepričani, da ste na zadnjih volitvah glasovali za vse to, ko ste izpolnjevali volilni listič? Tudi če niste, to boste dobili. Nekaj več denarja v žepu, a manj brezplačnih državnih storitev, kajti državna blagajna je že brez tega zakona v slabem stanju. Ob manjših prilivih ima država samo dve možnosti: rez v pravice državljanov ali pa zdrs v kršenje fiskalnega pravila. Oboje ima hude finančne posledice.

Ali predlagani zakon krši ustavo? Saj veste, kako se reče, dva pravnika, tri mnenja. Načelno nekateri pravniki menijo, da je ne, vendar se zdi nesporna vsaj kršitev 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Razvojna kapica koristi visoko plačanim, nižji davek za oddajanje mladim postavlja v ugodnejši položaj določeno skupino najemnikov …, take stvari.

In slednjič, zakaj bi bilo strankam v interesu vlagati tako v eno stran nagnjen zakon – če odmislimo tisto domnevno nežno skrb za državljane, ki je predlagani zakon v resnici ne vsebuje? Recite temu vračanje usluge. Kapital se vedno nagne v desno, ker tam dobi več davčnih in drugih ugodnosti. Desnica – po vsem svetu, ne samo pri nas – sprejema zakone, ki koristijo bogatim. Nižajo davke, postavljajo socialne kapice.

V zameno jih kapital podpre pri naskoku na oblast. Jim financira volilne kampanje in jih podpira na vse mogoče načine – še čisto svež primer je nerazložljivo pomanjkanje bencina na Petrolovih črpalkah pri polnih skladiščih, prikazano kot še ena nesposobnost tedanje vlade. Ko so zadevo raziskali, so bili prstni odtisi šapic najbogatejšega Slovenca – tudi velikega Petrolovega delničarja – vsepovsod. Saj je zelozelozelo bogat, ampak zakaj s podporo manj socialno usmerjeni vladi ne bi postal še bogatejši? To v resnici prinaša predlog zakona. Bogatenje bogatih.

Državni zbor naj bi o predlogu zakona odločal maja, veljati naj bi začel z julijem.

Komaj čakamo.

Preštevamo

Sem pred časom poznala precej premožnega gospoda – hišo, vikend, avte, lastni avionček in barčico, vse je imel. In je lepega dne izjavil, da si ne bo več kupoval avtov. Ugotovil sem, da imam samo eno rit, mi je razložil. In da lahko sedi samo v enem avtu hkrati. Dovolj ima, ne potrebuje več.

Nanj sem se spomnila ob novem predlogu »interventnega« zakona. Je edini primer, za katerega vem, ki je ugotovil, da ne potrebuje neskončno veliko. In se sprašujem, koliko zadnjic imajo tisti, ki že imajo vse, pa še vedno hočejo več in več in več? Bogati niso nikoli dovolj bogati, tudi ko jim zmanjka zadnjic, hočejo še več. Ampak nič hudega, ceno vedno plačamo tisti spodaj.

revija Jana