Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V opozicijskih strankah Svoboda, SD ter Levica in Vesna so kritični do predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki ga je potrdila vlada. 

Tudi Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti so v skupnem sporočilu za javnost opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o Skoku, povzema STA.

Nekaterih zaposlenih se bodo lažje znebili

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je med glavnimi pomisleki izpostavila obravnavo zakona po nujnem postopku.

Zmotilo jih je tudi, da pomembnega zakona s področja pravosodja vsebinsko ni predstavil za to pristojen minister s svojo ekipo, ampak minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. 

Kot tretji pomislek je izpostavila osredotočanje na organizacijske vidike in preimenovanja obstoječih institucij, ne pa na srž problema na katerega stroka opozarja že leta, in sicer kazenski postopek.

Predvolilne obljube

Anže Logar po seji vlade: Skok bo, usklajevanje je bilo intenzivno

»Namesto, da bi se osredotočili na izboljšanje pregona, zato da bi bilo korupcije v Sloveniji manj, se raje ukvarjajo s preimenovanji. Gotovo je to lažje, ni pa boljše za Slovenijo,« je poudarila Tacer Perlin.

Ironično se ji zdi tudi, da bodo korupcijo preganjali »nekateri najbolj problematični profili v slovenski politiki, ki niso bili zmožni niti glasu za to, da kriminalci naj ne bi bili politiki«.

Celotna struktura predloga zakona glede preoblikovanja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) je po besedah poslanca SD Luke Gorška zastavljena tako, da se lahko znotraj nekaterih organov in tožilstva lažje znebijo tistih, ki se jih želijo.

»Seveda bi marsikdaj morali narediti kakšne spremembe, ampak ne na tak način, kot si je trenutna koalicija to zastavila. Tu gre seveda za indikacijo, da si želijo podrediti določene organe in ustvariti politično organizacijo za pregone političnih nasprotnikov,« je bil oster.

Hkrati Goršek meni, da se koalicija težko bori proti korupciji, če ima aktualnega državnega sekretarja, ki je domnevno deloval koruptivno.

Kdo je pripravljal zakon?

V SD so na ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča naslovili tudi poslansko vprašanje, kdo točno so bili »relevantni deležniki« oziroma »pravni strokovnjaki«, s katerimi je bila vsebina predloga zakona usklajevana in v kakšni obliki je sodelovanje potekalo.

Zanima jih tudi ali so bili o vseh stikih z zunanjimi deležniki oziroma predstavniki interesnih organizacij, ki so imeli namen vplivati na vsebino predloga zakona, izdelani zapisi v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter posredovani protikorupcijski komisiji.

Konflikt interesov

Občinska svetnika glasovala sama zase, eden celo dvakrat

Tudi poslanec Levice in Vesne Luka Mesec meni, da imamo v Sloveniji težave s pregonom gospodarske korupcije, vendar rešitve ne vidi v predlaganem zakonu. Prepričan je, da gre v prvi vrsti za »piarovski zakon«, ki ukinja Specializirano državno tožilstvo in ustanavlja organ z enakimi pristojnostmi. »To ne bo rešilo problema,« je prepričan.

Meni, da predlagani ukrepi ne bodo prispevali k večji učinkovitosti sodišč ali bolj učinkovitemu pregonu korupcije. Izpostavil je ostre kritike zakona s strani stroke. »Če se kot vlada nočejo pogovarjati s stroko, ki je zadolžena za preiskovanje korupcije, ki ima izkušnje na tem področju in ki ve, kje so težave, v čem je potem smisel takega zakona,« je bil kritičen Mesec.

Pet varuhov sistema proti Skoku

Tudi Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti so v skupnem sporočilu za javnost opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o Skoku.

»Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo,« so poudarili in opozorili, da pristojni in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bili vključeni in niti z njim seznanjeni.

Pravna praznina

Izredne seje državnega zbora: Opozicija brez orožja proti koaliciji?

Tudi ni znano, kateri strokovnjaki so pri pripravi sodelovali. »S tem so bila kršena tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti,« so navedli.

Šutarjev zakon kot opozorilo?

Da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, so že pokazali podobni primeri, na primer Šutarjev zakon in drugi omnibus zakoni.

»Zato je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku,« so poudarili.

To izrecno poudarja tudi posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je zapisano, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka, ki mora biti pregleden, vključujoč in demokratičen.

Krepitev neposredne demokracije

Glas ljudstva predlaga uvedbo dveh referendumskih dni letno

»Smiselna in pravočasna javna razprava ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino,« so navedli.

Še pred začetkom obravnave predloga v DZ institucije pričakujejo, da bo dovolj časa za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah, pa tudi za ustrezne popravke predloga zakona, da bodo spremembe lahko prinesle pozitivne spremembe.

Za sodstvo predlog »zaskrbljujoč«

Kritični do predloga so tudi v sodstvu. Z vrhovnega sodišča so danes sporočili, da s predlogom niso bili seznanjeni oziroma so se seznanili, ko je bil ta že objavljen. »Predlog sicer v sodstvu še preučujemo, a je prvi vtis zaskrbljujoč,« so za STA dodali na vrhovnem sodišču.

Niti Sodni svet ni bil seznanjen s predlogom, prav tako ni sodeloval pri njegovi pripravi. Ko bodo predlog prejeli, ga bodo v okviru svojih pristojnosti obravnavali, po potrebi oblikoval in podali pripombe, so navedli za STA.

Tudi po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o Skoku v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva, so opozorili. Podrobneje naj bi predlog komentirali v petek, so napovedali.