Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po njihovih besedah mora biti referendum eden od temeljnih institutov demokracije, a ima trenutna ureditev »dve očitni pomanjkljivosti.« Kot so navedli, se vsak referendum organizira posebej, kar pomeni višje stroške, zahtevnejšo organizacijo in možnost političnih sporov o vprašanju, kdaj naj glasovanje poteka.

Obenem so izpostavili, da lahko državljani zahtevajo zakonodajni referendum, ne pa tudi posvetovalnega. V skladu z zakonodajo lahko namreč posvetovalni referendum državni zbor razpiše le na predlog poslanca, skupine poslancev ali vlade. Po mnenju civilne iniciative tako državljani nimajo instrumenta, s katerim bi lahko zahtevali in dosegli javno razpravo o določeni temi, za takšno omejitev pa ni razumnega razloga.

Predvolilne obljube

Anže Logar po seji vlade: Skok bo, usklajevanje je bilo intenzivno

V civilni iniciativi zato predlagajo dve spremembi

V prvi vrsti predlagajo uvedbo »dveh stalnih referendumskih dni letno, praviloma prve nedelje v aprilu in prve nedelje v oktobru.«

Kot so pojasnili, bi na ta dva dneva praviloma izvedli vse referendume, za katere bi bili izpolnjeni zakonski pogoji. »Takšna ureditev je preglednejša, cenejša in bolj demokratična. Omogoča predvidljivost in stalnost, državljani bodo vnaprej vedeli, kdaj bodo odločali, država pa bo več referendumov izvedla hkrati, namesto vsakega posebej,« so pojasnili ter dodali, da bi lahko po njihovih ocenah s tako organizacijo »prihrani več kot deset milijonov evrov javnih sredstev letno.«

»Stroški referenduma danes po uradnih ocenah znašajo okrog sedem milijonov evrov, kar pri štirih referendumih na leto pomeni 28 milijonov. Če bi namesto tega imeli samo dva referendumska dneva, bi to pomenilo znatno več kot 10 milijonov prihranka,« je pojasnil predstavnik civilne iniciative Dušan Keber.

V skladu z drugo predlagano spremembo bi lahko razpis posvetovalnega referenduma zahtevalo najmanj 10.000 volivcev, kar bi po njihovih navedbah »sprožilo široko javno razpravo tudi o temah, o katerih oblast ne želi razpravljati.«

Naftni madež

Prepovedi kopanja v Portorožu ni več: Glavna plaža spet odprta

V civilni iniciativi so ob tem poudarili, da predlagane spremembe ne spreminjajo ustavne ureditve referendumov in referendumskega kvoruma, obenem pa ne zmanjšujejo pristojnosti državnega zbora in ne uvajajo novih vrst referendumov. »Pač pa omogoča racionalnejše delovanje neposredne demokracije, izvedbo z manj stroški in večjo skladnost z ustavnim načelom, da oblast pripada ljudstvu.«

Kot so zapisali v izjavi za javnost, ne gre za zakon ene politične opcije, več demokracije pa bo »koristilo vsaki prihodnji oblasti in vsaki prihodnji opoziciji, predvsem pa je to v korist državljank in državljanov, ki bodo svojo ustavno pravico do neposrednega odločanja lahko uresničevali pregledneje, enakopravneje in z bistveno manjšimi stroški za državo.«

V civilni iniciativi parlamentarne stranke pozivajo, naj predlog zakona vložijo v zakonodajni postopek in ga čim prej sprejmejo.

Javni denar

Kateri koncesionarji v zdravstvu so si izplačali največ dobičkov?