Anže Logar po seji vlade: Skok bo, usklajevanje je bilo intenzivno
Vlada je potrdila predlog zakona o posebni tožilski enoti Skok, ki naj bi pospešila pregon korupcije, pristojnosti KPK pa ostajajo nespremenjene.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki se zdaj seli v parlamentarno obravnavo.
»Skok bo,« je po seji vlade poudaril minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar ter pojasnil, da je bilo v nasprotju z vtisom v javnosti in medijskim poročanjem soglasje glede tega doseženo že v času koalicijskih pogajanj. Priznal je, da je predlog zakona nastajal daleč od oči javnosti, a z »visoko stopnjo intenzivitete med koalicijskimi partnerji in strokovno javnostjo.«
Po Logarjevih besedah gre pri Skoku »v samem bistvu za oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminal belih ovratnikov.«
Sicer je ustanovitev organa za pregon korupcije bila ena glavnih predvolilnih obljub Logarjevih Demokratov kot tudi del koalicijske pogodbe. Predlog zakona predvideva ustanovitev enotnega specializiranega sodišča, krepitev specializiranega tožilstva ter sodelovanje z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU).
Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Mihaela Zupančiča od zakona pričakuje predvsem, da bo ta pospešil pregon korupcije. Po poročanju Necenzurirano.si ministrstvo v obrazložitvi zakona sicer priznava, da statistični podatki ne kažejo na to, da bi bil model centraliziranega specializiranega sodišča učinkovitejši od sedanjega sistema štirih specializiranih oddelkov.
Sedanji predlog zakona sicer ne bi ukinil Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) kot samostojnega organa ali ga vključil v Skok, kot se je sprva ugibalo.
Specializirano sodišče v Ljubljani, višje pa v Mariboru
Predlog zakona predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije, ki bi nadomestilo sedanje štiri specializirane oddelke pri okrožnih sodiščih. Pristojno bi bilo za celotno državo, sedež bi imelo v Ljubljani, o pritožbah pa bi odločalo višje sodišče v Mariboru. Z novo ureditvijo želi vlada odpraviti razdrobljenost sistema in zagotoviti, da bi sodniki obravnavali predvsem specializirane zadeve, ne pa tudi drugih kazenskih primerov.
Ob tem bi se specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK). Njegove pristojnosti bi se razširile, najmanjše število stalno imenovanih tožilcev pa bi se povečalo z deset na 25. Ustanovili bi tudi analitično in informacijsko enoto, vodja tožilstva pa bi lahko imel dva namestnika.
Potrebnih bo skoraj 14 milijonov dodatnih sredstev
Spremenila bi se tudi vloga Nacionalnega preiskovalnega urada. NPU bi moral prevzeti vse zadeve iz pristojnosti StKOK, zavezujoča pa bi bila tudi pisna zahteva vodje tožilstva za prevzem posamezne preiskave. Predlagatelj pričakuje, da bi to izboljšalo povezavo med preiskavo in pregonom. Za zadeve StKOK bi uvedli tudi poseben režim kazenskega postopka po vzoru Evropskega javnega tožilstva. Državni tožilec bi imel večjo vlogo pri usmerjanju preiskave, preiskovalni sodnik pa bi ohranil predvsem nadzor nad posegi v človekove pravice.
Predsednik novega sodišča bi moral državnemu zboru enkrat letno poročati o rezultatih dela, trajanju postopkov in sistemskih težavah. Na novo sodišče bi prenesli vse zadeve, zaposlene, dokumentacijo in opremo sedanjih specializiranih oddelkov, že imenovani sodniki in tožilci pa bi delo nadaljevali brez prekinitve postopkov. Nova ureditev bi med letoma 2026 in 2029 zahtevala približno 13,8 milijona evrov dodatnih sredstev, predvsem za ustanovitev sodišča, dodatne zaposlitve ter informacijsko in organizacijsko podporo.
Zakaj po nujnem postopku in kdo ga je pripravljal?
Koalicija je predlog zakona v državni zbor vložila po nujnem postopku, poslanci pa bodo o njem predvidoma odločali jeseni. Pri tem se poraja vprašanje, če je ta zakon tako pomemben, kot sta poudarila Logar in Zupančič, zakaj ga bodo poslanci obravnavali po nujnem postopku brez temeljite obravnave v državnem zboru.
Tudi sicer pa na predlog letijo številni očitki glede tega, kdo je sodeloval v njegovi pripravi, oziroma pomisleki, v kakšni meri je bila v pripravo vključena strokovna javnost.
Da v proces priprave zakona niso bili vključeni, so že v sredo, ko je bil objavljen, navedli v KPK, kjer samega predloga niso želeli komentirati, saj s podrobnostmi še niso bili seznanjeni. Nekoliko bolj zgovorni so bili na vrhovnem državnem tožilstvu in SDT, kjer v pripravo predloga prav tako niso bili vključeni. Po njihovih ocenah predlog v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bodo pa predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva.
Logar je glede teh pomislekov poudaril, da v pripravi morda niso sodelovali tožilci, ki se oglašajo s kritikami, a da so bili vključeni drugi tožilci, saj je šlo za široko delovno skupino. Niti Logar niti pravosodni minister Zupančič sicer nista želela podrobneje razkriti, kdo natančno je sodeloval v pripravi predloga.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
