Izredne seje državnega zbora: Opozicija brez orožja proti koaliciji?
V državnem zboru je bila na sporedu seja komisije za poslovnik, na kateri so obravnavali uresničevanje poslovniške in ustavne določbe, ki govori o sklicevanju izrednih sej državnega zbora.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sejo je sklical njen predsednik Luka Mesec po tem, ko prejšnji teden opoziciji že drugič ni uspelo, da bi se izvedla izredna seja, na kateri bi poslanci morali odločati o odreditvi parlamentarnih preiskav o Black Cube in obvodnem financiranju strank. Prvič se je to zgodilo konec junija, ko je večina poslancev zavrnila dnevni red seje, zato obravnave ni bilo.
Na novo izredno sejo prejšnji teden je opozicija uvrstila še predlog Resnice za dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni, zaradi česar je pričakovala, da bo obravnava potekala. Toda zgodilo se je enako kot na prvi seji, končala se je že takoj po glasovanju o dnevnem redu seje.
Kar se dogaja v državnem zboru, je zloraba ustavnih določil
Mesec je po seji napovedal, da bo zaradi izpodbijanja dveh ustavnih pravic poslancev s strani koalicije in stranke Resni.ca kot predsednik komisije državnega zbora za poslovnik ta teden sklical sejo te komisije, nanjo pa povabil tudi ustavne pravnike. To se je tudi zgodilo.
Povabil je sedem ustavnih pravnikov različnih nazorov: Mira Cerarja, Mateja Avblja, Cirila Ribičiča, Albina Igličarja, ki so se seje udeležili, ter Rajka Pirnata, Franca Grada in Saša Zagorca. »Štirje prisotni so v en glas povedali, da je to, kar se dogaja v državnem zboru, kršitev in zloraba ustavnih določil,« je po koncu seje povedal Mesec in dodal, da so podobno ali enako povedali tudi tisti pravniki, ki se zaradi dopusta seje niso mogli udeležiti, so se pa že pred tem o tej temi javno izrekli.
Poslovnik spreminja državni zbor s 60 glasovi
Ravnanje koalicije in Resnice z nesprejemanjem dnevnega reda sej je Ciril Ribičič sicer označil za "kratkovidno poigravanje". Meni, da gre za zavlačevanje in za nekorektno omejevanje koalicije izvrševanja pravic opozicije. Po njegovem mnenju opozicija sicer lahko zaprosi za mnenje ustavno sodišče, vendar pa tudi če ustavno sodišče poda mnenje, obstaja pravna praznina in je treba poslovnik spremeniti, to pa lahko stori le državni zbor s 60 glasovi.
To je izpostavil tudi Albin Igličar, ki meni, da je zelo malo možnosti, da bi se ustavno sodišče sploh lotilo presoje poslovnika državni zbor, saj je ta "izrazito notranji avtonomni splošni pravni akt". Tudi sicer sodišče zakonodajni postopek presoja samo, če je v njem kršena kakšna norma ustave, ne pa določila poslovnika.
Ustava in zakoni močnejši od lastne vesti
Ustanovitev parlamentarne preiskave je po mnenju Mira Cerarja dolžnost in ustavna zaveza vsakega poslanca. Sklicevanje na glasovanje po lastni vesti pa po njegovem mnenju ne vzdrži, saj so ustava in zakoni "močnejši od tega, kar narekuje lastna vest". Tudi svobodni mandat, ki pravi, poslanec ni vezan na kakršnakoli navodila, ne pomeni, da ni vezan na ustavo in zakon, je poudaril. Edino pravno možnost, ki jo imajo nasprotniki preiskovalne komisije DZ je presoja akta o uvedbi te komisije pred ustavnim sodiščem, ko je ta že sprejet. Boji pa se, da pravno sredstvo, ki bi ga imeli na voljo tisti, ki zahtevajo parlamentarno preiskavo, ne obstaja.
Tudi Matej Avbelj se je strinjal, da gre pri ravnanju koalicije za kršitev in zlorabo ustave in poslovnika, a je opozoril, da za vsako kršitev ne obstaja nujno pravna sankcija. Za DZ je temeljna sankcija politična, ki jo državljani izrekamo na volitvah. Če bi se trenutno stanje nadaljevalo v nedogled, je po njegovi oceni možno pred ustavnim sodiščem izpodbijati poslovnik, da je v njem protiustavna pravna praznina.
Prijave na ustavno sodišče ne bo?
Kot je dejal Mesec, je moteče, da se seje ni udeležil ne predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ne koalicijski poslanci. »Vsi po vrsti so se opravičili. To me skrbi, ker mi postavlja vprašanje, ali smo kot politična skupnost še zmožni spoštovati ustavni red, ki je bil sprejet ob osamosvojitvi,« je dejal sokoordinator stranke Levica. »Če želimo vzdrževati demokratični red, se moramo vsi, tako levi kot desni, držati demokratičnih postulatov.«
V opoziciji so prejšnji teden napovedovali tudi prijavo na ustavno sodišče, a se za zdaj po besedah Mesca še pogovarjajo ali to res storiti. »Tako ustava kot poslovnik sta tako jasna, da ne potrebujemo nobene dodatne interpretacije. Zato sem tudi najprej sklical to sejo, da svoje povedo ustavni pravniki. Videli bomo, ali se bo kaj premaknilo, ali se bodo opozorila upoštevala. Hkrati bomo pripravili poziv ustavnemu sodišču, naj pove svojo interpretacijo,« je povedal Mesec.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
