Sašo Švigelj

V luči obletnice poplav, ki so Slovenijo prizadele v začetku avgusta 2023, sta danes pred medije stopila minister za finance Klemen Boštjančič ter državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.

Boštjančič je uvodoma poudaril, da se je vlada na to "največjo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije odzvala hitro, odločno in učinkovito." Obenem še vedno spremljajo dogajanje na terenu, vlada pa se po potrebi odzove prek službe za obnovo. Še vedno se odziva tudi na področju zakonodaje. Med zadnjimi je denimo prejšnji petek sprejeta sprememba zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. "Zagotovili smo tudi sredstva za najem neprofitnih stanovanj in različne oblike socialne pomoči, gradbene intervencije na državnih cestah in železnicah, sanacijo vodotokov, predplačila občinam ter pomoč podjetjem in kmetom," je našel finančni minister. Ob tem je poudaril, da delo še ni končano, saj je "glede na obseg nesreče in zahtevnost del nemogoče, da bi bila vsa dela opravljena v dveh letih."

Po besedah Boštjančiča so se prve ocene glede skupne škode zaradi avgustovskih poplav izkazale za precej natančne. Po podatkih ministrstva ta znaša tri milijarde evrov, ocena obnove z vključujočimi neposrednimi in posrednimi stroški pa deset milijard evrov. Država bo glede na obstoječe, že potrjene programe popoplavne obnove, v obdobju 2025 – 2028 za obnovo namenila še 2,5 milijarde evrov. Po besedah Boštjančiča je v skladu za obnovo trenutno 664 milijonov evrov, pri čemer na finančnem ministrstvu v resnici nudijo le podporo resornim ministrstvom ter v prvi vrsti zagotavljajo, da izplačila sredstev potekajo "hitro in v skladu z javnofinančnimi pravili."

O domnevnih ovirah

Boštjančič je zavrnil kritike glede birokratskih ovir pri postopkih izplačil. Po lastnih besedah verjame, da bi občine bistveno raje videle, da bi jim sredstva dali in da se država ne bi spraševala, zakaj so se ta sredstva porabljala. "Dejstvo pa je, da so izkušnje s porabo različne, kakšne so bile tudi malo negativne."

Obenem je opozoril na to, da so nekatere občine projekte slabo pripravile in da ti projekti niso bili v skladu z zahtevami vladne službe za obnovo. Gre večinoma za problem manjših občin, ki imajo manjše sposobnosti za kakovostno pripravo projektov.

Spremembe zakonodaje

Tudi Šefic je poudaril, da se je vlada odzvala hitro ter s pravimi in učinkovitimi ukrepi, ki so "dali rezultate," to da jim pritrjujejo tudi ljudje, s katerimi se pogovarjajo na terenu. Po besedah Šefica je bilo posledično tudi eno od njihovih zadnjih priporočil vladi, da se vse te pozitivne izkušnje pri sanaciji in obnovi, ki se seveda še izvaja, vgradijo v sistemski zakon, da bi se lahko koristne zadeve uporabile tudi v prihodnosti. "Upajmo vsi, da bo teh primerov čim manj, vendar glede na okoliščine moramo biti pripravljeni in izkušnje uporabiti." Pripravili bodo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, v katerem bodo "skoncentrirane" te pozitivne izkušnje in ki bo dobra podlaga za vse naslednje situacije, v katerih bi se lahko znašli.

Obnova po poplavah

Kljub 1,16 milijarde evrov v nekaterih občinah niso popravili še niti polovice škode

Ostalo nekaj zelo zahtevnih primerov

Kar zadeva aktivnosti za preselitev ljudi z nevarnih območij, je v javnosti najbolj izpostavljeno območje levega in desnega brega Letuša. Tam je po navedbah Šefica tudi največje število ogroženih objektov in posledično družin, ki jih je treba preseliti. "Veliko je zelo specifičnih situacij in zgodb, ki jih je treba z neko empatijo in premišljenostjo reševati." Zadeve sicer potekajo zelo dobro, "smo v zadnji fazi odločanja." Dodal je, da je v obravnavi še nekaj objektov, "ki so zelo zahtevni" in pri katerih se še ugotavlja, ali bo mogoče plazove nad njimi sanirati. Če bo to možno, se objekti lahko ohranijo, če ne bo oziroma če ne bi uspeli zagotoviti ustrezne varnosti, potem tudi v teh primerih obstaja možnost preselitve. Teh objektov, ki so "z vidika plazovitosti, vode ali erozije" še odprti, je po besedah Šefica deset ali manj.

Sicer pa so vse cenitve preostalih ogroženih objektov že opravili, pri čemer je usklajenih več kot 270 pogodb, v primeru več kot 200 objektov pa so že izplačali sredstva. "Ta del se zaključuje, ostaja pa nekaj zahtevnejših primerov," je ponovil ter poudaril, da je njihov cilj z vsemi lastniki doseči dogovor. Dodal je, da je še vedno optimist, če pa bi bil kakšen primer drugačen, so postopki v skladu z zakonodajo jasni.