Robert Balen

Ponekod jim je uspelo v dveh letih popraviti manj kot polovico poškodovane infrastrukture in objektov. Zaradi počasnega odziva Državne tehnične pisarne pa mora na primer Občina Medvode denar iz predplačila celo vračati, s čimer se bo seveda obnova dodatno zavlekla. Odgovorni opozarjajo, da mora imeti zadnjo besedo stroka.

Vodna ujma, ki je avgusta pred dvema letoma prizadela Slovenijo, je povzročila ogromno škode, a tudi nekaj smrtnih žrtev. V nekaterih občinah pa si od tega še niso povsem opomogli.

Primož Lavre

V Medvodah na primer je župan Nejc Smole v julijskem lokalnem glasilu na vprašanje, kako poteka obnova (med drugim je še vedno zaprt poškodovan most v središču Medvod), dejal, da se občina srečuje s finančnimi težavami pri sanaciji. »Te težave bi lahko vplivale celo na finančno likvidnost občine. Država se je odločila občinam pobrati denar iz predplačila za sanacijo, ki niso bila porabljena. Neporabljena sredstva pa niso zaradi naše krivde, ampak zaradi dolgotrajnega potrjevanja projektov v Državni tehnični pisarni.«

Ponekod so pohiteli

Povprašali smo še v nekaterih drugih občinah, ki so bile med bolj prizadetimi v poplavah, kako je pri njih, kako poteka obnova in ali tudi od njih zahtevajo vračilo denarja. V Občini Dravograd so povedali, da niso med občinami, ki naj bi vračale sredstva, saj so pravočasno porabili sredstva iz predplačila. »Obnova iz rednega dela programa poteka skladno z zastavljeno časovnico, posebnih težav s tehnično pisarno nimamo,« so odgovorili, trenutno pa izvajajo projekt poplavne zaščite ob reki Dravi in Meži s pritoki, ki je v celoti financiran iz sredstev EU iz programa NOO. 

V Občini Črna na Koroškem težav z vračanjem denarja prav tako nimajo, saj so vsa predplačila, bilo jih je za 5,6 milijona evrov, že porabili. »Res je bil določen datum, do kdaj moramo porabiti denar, mi je pa žal za občine, ki tega niso uspele porabiti pravočasno. Vmes je bilo celo rečeno, da mogoče tega denarja ne bo treba vračati, in verjetno se je kdo zanašal tudi na to. V svoji občini smo imeli uničeno tako rekoč vso infrastrukturo, denar smo porabili za veliko manjših popravil, da smo ljudem zagotovili varnost in predvsem povezljivost,« je povedala županja Romana Lesjak.

Andrej Petelinšek

Premalo denarja

Konec lanskega leta so dobili še pet milijonov. Ta denar gre zdaj za večje projekte, županja pa je potožila, da so dobili premalo denarja glede na uničenje v občini. »Škode je bilo za okoli 30 milijonov, s pomočjo države vsega nismo in ne moremo pokriti. Veliko pa je dala občina tudi iz svojega proračuna, a ta denar nam zdaj manjka drugje. Ob vsem tem naj poudarim, da je veliko preveč birokracije, ki nam jemlje ogromno časa. Za zdaj smo uspeli opraviti okoli 40 odstotkov predvidenih del. Res pa je, da smo omejeni tudi z razpoložljivo mehanizacijo in še čim,« je dodala.

Popravili so najnujnejše mostove in jih prilagodili, da v prihodnje ne bi bili takoj uničeni ob višjih vodostajih. A kot pravi, so struge ujeli v betonska korita, zdaj pa morajo poskrbeti še za ozelenitev in vegetacijo.

Počasno potrjevanje projektov

Vsa sredstva iz predhodnega programa so do roka porabili tudi v Občini Luče. »Tehnična pisarna je v začetku delala zelo počasi. V Lučah je bilo toliko škode, da smo sredstva iz predhodnega programa preusmerili v projekte, ki smo jih lahko končali do lanskega oktobra. Pri tehnični pisarni je težava, da sem v preteklosti dobil občutek, da velikokrat ne vedo natančno, kdo pije in kdo plača v tej državi. Od pisarne iz Ljubnega sem namreč prejemal vprašanja o načrtovanih protipoplavnih ukrepih, za kar ni pristojna občina, o geoloških pregledih, ki so jih izvajali geologi DTP. Zdaj poteka potrjevanje projektov še vedno zelo počasi, ampak je bolje,« je povedal župan Luč, Klavdij Strmčnik.

Po njegovo se namreč obnova po poplavah po dveh letih upočasnjuje. Denar za obnovo naj bi bil namreč v državnem proračunu, vendar se zapleta z dostopom občin do denarja za občine. »Glede denarja iz predplačil ne vem, kako to rešujejo, mi smo ga porabili v roku. Res pa je, da smo škodo ocenili realno. V pogodbi je namreč navedeno, da bi morala občina sredstva vrniti v roku 30 dni od pisnega zahteva financerja. Kot vedno so največkrat težave z mnenji direkcije za vode. Tako je bilo že pred poplavami in tudi zdaj ni nič drugače,« se je pridušal Strmčnik.

Spremenilo se ni nič

Do zdaj je Občina Luče za obnovo porabila okoli 10 milijonov evrov, odprtih imajo 13 projektov, in ko bodo s temi končali, naprej ne bodo delali, dokler ne bodo imeli podpisanih pogodb za sredstva, ki so jim bila obljubljena. S podpisi pogodb imajo na primer težave tudi v že omenjeni občini Medvode.

O sistemu, kako se zaščititi pred poplavami, pa župan Strmčnik nima dobrega mnenja: »Protipoplavna zaščita naj bi bila v domeni države. V letu 2023 smo se pogovarjali, da bi to prestavili na občine. Najprej je bilo govora o tem, da bi se vse prestavilo na občine, nato samo vodotoki drugega reda, na koncu se ni spremenilo nič. Zavedati se moramo, da se zdaj delajo samo sanacije. Pravih protipoplavnih ukrepov pa po mojem država do zdaj niti ni začela načrtovati.«

Primož Lavre

In navedel je primer: Jez na Savinji nad Lučami je bil v zelo slabem stanju že pred poplavami, na to so večkrat opozarjali državo. Jez so še pred poplavami celo trikrat uvrstili v redni program v začetku leta, a ga nato sredi leta iz programa odstranili. Enako se je zgodilo tudi v letu 2023, dokler ga ni v letu 2023 podrlo.

»Od poplav naprej mi na vsakem sestanku obljubljajo, da bodo takoj začeli obnovo jezu. Konec junija sem dobil pisni odgovor ministrstva za naravne vire, da bodo z začetkom obnove začeli letos v poletnih mesecih. Vendar projekta še nisem videl. Pa je to ključni objekt na Savinji v Lučah. Zaradi podrtega jezu so bili problemi tudi dolvodno po Savinji v sosednjih občinah,« pove Strmčnik.

Ob poplavah so bili tiho, zdaj se spet oglašajo

In dodaja mnenje: »Takoj po poplavah so bili razni akterji, ki zmeraj vsemu nasprotujejo, povsem tiho, ker se je marsikdo verjetno ustrašil, da bi ga kdo vprašal, kakšne neumnosti je govoril v preteklosti. Skoraj dve leti po poplavah so ti ljudje spet čedalje bolj glasni in se nič ne sme. Prav je, da imamo različne poglede na stvari, to nas bogati in tudi marsikaj se reši bolje. A velikokrat posamezniki, ki so precej glasnejši od večine, zaradi svojih lastnih interesov dosežejo, da se neke zadeve ne uredijo. Ti posamezniki bi morali za takšne zadeve tudi odgovarjati.«

Država: narejenega izjemno veliko

Povsem drugače pa govori vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Po njegovo je bilo doslej narejenega izjemno veliko, država je doslej za obnovo namenila 1,16 milijarde evrov, ob sanaciji pa po njegovih besedah izvajajo tudi sistemske spremembe. »Naš cilj je hitra in učinkovita, vendar kakovostna sanacija. Vseeno ostajajo nekatere težave. Med drugim je bilo treba zaradi pomanjkljivosti in na hitro pripravljenih projektov nekatere zadržati,« je povedal Šefic.

Sašo Švigelj

Stroka mora povedati svoje

Na nekatere kritike koroških občin o tem, da je v postopkih preveč administrativnih ovir in da se predolgo čaka na recenzije Državne tehnične pisarne, pa je dejal, da je treba upoštevati stroko in da je dolžnost Državne tehnične pisarne opozoriti na pomanjkljivosti.

Doslej je sicer Državna tehnična pisarna v recenzije prejela projekte 99 občin; od skupno 1221 projektov, prejetih v recenzijo, pa je ostalo neizvedenih še 250 recenzij. »V pisarno medtem prihajajo še novi projekti. Z njimi se tam ukvarja 25 oseb različnih strok, skupno pa v Državni tehnični pisarni dela 48 oseb,« je povedal vodja pisarne Mitja Pekeč. Pomanjkanje projektantov je eden od izzivov obnove po poplavah, prav tako pomanjkanje delovne sile pri izvajalcih.