Robert Balen

Evropska komisija je v napetem političnem ozračju zlasti na področju nedovoljenih migracij aprila letos predlagala prvi seznam varnih izvornih držav. Poleg držav kandidatk za vstop v EU gre za sedem tretjih držav, in sicer Kosovo, Bangladeš, Kolumbijo, Egipt, Indijo, Maroko in Tunizijo. S praktičnega vidika bodo državljani teh držav težje pridobili pravico za azil v Evropski uniji, ob tem pa bo postopek njihovega vračanja v izvorne države precej pospešen. Okoli sedmerice držav sicer še vedno potekajo goreče razprave, saj mnogi opozarjajo, da Tunizije, Egipta, Kolumbije in Maroka nikakor ni mogoče šteti za varne države.

Pritisk na zaostritev migracijske politike zlasti zaradi vse večje priljubljenosti strank skrajne desnice v več delih Evrope ne pojenja, čeprav je denimo Evropska komisija pred mesecem dni v svojem letnem poročilu o izvajanju pakta EU o migracijah in azilu izpostavila, da se v Uniji stanje na področju migracij še naprej precej izboljšuje.

Evropska komisija

Če ne bomo sprejeli migrantov iz Italije ali Španije, bomo morali plačati

Nad revnejše države z grožnjo carin

V Bruslju je kot kaže v pripravi načrt za precej hujši pritisk na tretje države, ki svojih državljanov, za katere se v EU odloči, da jih je treba vrniti v izvorno državo, ne bi želele sprejeti. Časnik Politico se je namreč dokopal do osnutka predloga, ki so ga v ponedeljek zvečer pripravili pogajalci Sveta EU, Evropskega parlamenta in Evropske komisije ter ki predvideva, da bi z migracijsko politiko povezali tudi nekatere ukrepe na področju trgovinske politike.

Pri časniku navajajo, da je trenutno v izvorne države vrnjen le manjši delež vseh migrantov, za katere je bila odrejena vrnitev, zlasti zaradi tega, ker njihove izvorne države v procesu ne želijo sodelovati. Glede na osnutek predloga bi na te države zdaj pritisnili z omejevanjem njihovega morebitnega ugodnega dostopa do trga EU, in sicer bi njihov dostop do trga presojali z vidika »njihovega ponovnega sprejema lastnih državljanov,« ki so bili v EU identificirani kot »migranti brez urejenega statusa« ali katerih prošnja za azil v EU je bila zavrnjena.

Zunanja politika

Evropska komisija članicam: Sprejmite migrante ali plačajte odpustek

Z drugimi besedami, državam, ki na področju migracijske politike ne bi spoštovale svojih mednarodnih obveznosti, če bi torej v EU ocenili, da na področju vračanja migrantov ne sodelujejo v zadostni meri, grozijo višje carine.

Robert Balen

V skladu z osnutkom načrta bi ta ukrep vključili v prenovo tako imenovane sheme splošnih tarifnih preferencialov oziroma sheme GSP, s katero Unija zagotavlja preferencialni dostop do svojega trga in ki revnejšim državam že desetletja omogoča izvažanje blaga v države članice EU po nižjih carinskih stopnjah. Posamezne države bi bile tega skrajnega ukrepa deležne le v primeru, ko bi spodletel tudi dialog in tamkajšnje oblasti pri sprejemanju svojih državljanov ne bi popustile.

Europol razbil mrežo tihotapcev

Slovenska in hrvaška meja kmalu glavni koridor za tihotapljenje migrantov

O reviziji sheme GSP, ki državam v razvoju omogoča krepitev svojega gospodarstva in je tudi sicer vezana na izvajanje mednarodnih konvencij na področju človekovih pravic in pravic delavcev ter tudi okoljskih reform, se države članice pogajajo že več kot tri leta, v ponedeljek pa so po poročanju Politica odločevalci vendarle dosegli preboj.