Vse bolj priljubljena destinacija, ki jo obožujejo željni avantur
Če radi potujete in se vam zdi, da ste videli že vse, ne spreglejte otok na severu Evrope. Svalbard postaja vse bolj priljubljena destinacija tistih s pustolovskim duhom.
Pri poti na skrajni sever v nobenem primeru ne gre zgolj za klasičen dopust, temveč potovanje v drug svet, ki nam ni poznan. A Svalbard, ki velja za najsevernejšo naselbino na svetu, vse te občutke še potencira. Pokrajina, ki jo oblikujejo led, veter in tišina, je ena redkih, kjer človek še ni pustil močnega pečata. Ko stopite z letala, vas objame občutek osamljenosti, a hkrati tudi mir, kot bi se vse, kar je na jugu pomembno, tukaj preprosto razblinilo.
Najsevernejše naselje na svetu je videti kot filmski prizor: majhne hiše v barvah, ki se bleščijo proti snegu, psi, ki čakajo na sani, in tabla, ki opozarja na polarne medvede. Ti res živijo v okolici, zato se sprehodi zunaj mesta ne priporočajo brez vodnika in orožja; ne zaradi vznemirjenja, temveč spoštovanja do narave, ki tukaj vlada brezkompromisno.
Zima mine v znamenju teme, poleti sonce ne zaide
Večina prebivalstva na Svalbardu se nahaja v mestu Longyearbyen, kjer je svoje domovanje našlo dobrih 2500 ljudi. Ti vse od 27. oktobra pa do 15. februarja živijo v polarni noči, kar pomeni, da se sonce ne dvigne in ne zaide. Od tega obdobje med 13. novembrom in 29. januarjem mine v popolni temi. Edini naravni vir svetlobe v tem obdobju je zgolj občasni severni sij, ki tja vabi tudi številne popotnike.
Če se morajo prebivalci Svalbarda pozimi soočiti z dolgotrajno temo, je zgodba poleti precej drugačna. Sonce namreč med 18. aprilom in 24. avgustom ne zaide, v poletnem času pa je tako vedno svetlo. In prav v tem obdobju v zadnjih letih beležijo tudi največ turističnih prihodov.
Turistični prihodi vse bolj številčni
Turizem na arktičnem severu je vse prej kot množičen, a v zadnjih letih zelo enakomerno raste. Letno območje obišče približno 70.000 obiskovalcev, večina jih pride v poletnih mesecih, od junija do avgusta, ko je vreme najmilejše, morje večinoma prevozno in sonce ne zaide. Takrat prevladujejo križarske ladje in organizirani izleti z ladjami po fjordih, kjer obiskovalci opazujejo ledenike, ptice, mrože in ob obalah tudi polarne medvede. Poletje je namenjeno lahkotnejšemu raziskovanju narave, kamor sodijo sprehodi po tundri z vodniki, fotografski izleti in vožnje s čolni med ledenimi gorami.
Zimska sezona privabi manj turistov, a ti prihajajo z zelo jasno željo: doživeti polarno noč in severni sij. Takrat je vzdušje bolj surovo in intimno, aktivnosti pa adrenalinske. Mednje sodijo vožnje s pasjimi vpregami, izleti z motornimi sanmi po ledenih planjavah, ledeniški trekingi in nočna fotografska opazovanja severnega sija. Pomlad velja za najboljši čas za opazovanje narave, saj se začne življenje prebujati, hkrati pa še vedno kraljujejo zasnežene pokrajine.
Zaradi občutljivega okolja je turizem strogo reguliran. Večina gibanja poteka v manjših skupinah in vedno z usposobljenimi vodniki. Tudi spontano potepanje izven naselij ni dovoljeno brez zaščitnega spremstva, saj gre za območje, kjer človek ni na vrhu prehranske verige. Prav ta nadzor pripomore k temu, da kljub naraščajočemu obisku kraj ohranja občutek prvinske odmaknjenosti. Tukaj še vedno ne srečate množic in turističnega hrupa. Vsak obisk je bolj ekspedicija kot klasičen izlet, obiskovalci pa pridejo prav zaradi tega občutka majhnosti pred naravo, ne zaradi udobja ali klasičnih znamenitosti.
Za tak izlet boste morali seči precej globoko v žep
Tako kot je posebno destinacija, pa bo posebno tudi načrtovanje izleta. Redni leti v Longyearbyen potekajo samo iz dveh norveških mest: prestolnice Oslo in Tromsa, zato morate najprej najti letalsko karto do Norveške in nato naslednjo do Svalbarda. Če boste imeli srečo, boste lahko zadnjo karto našli za 150 evrov ali celo manj, se pa lahko cena precej poviša v času večjega turističnega obiska.
Tudi nastanitve na Svalbardu so načeloma dražje kot v večini evropskih destinacij, kar je predvsem posledica oddaljenosti, logistike in zahtev po oskrbi v arktičnih razmerah. Prav tako so nastanitve, primerne za najem, precej redkejše, kot smo vajeni z drugih destinacij, zato bo pravočasna rezervacija prihranila marsikatero skrb (in evro).
V Longyearbynu, kjer najdemo največ možnosti za namestitev, so cene precej visoke. Standardna hotelska soba za dve osebi običajno med 150 in 300 evrov na noč. Če iščete nekoliko cenejšo alternativo, obstajajo hostli ali manjši penzioni, kjer je možno najti namestitev za 120 evrov na noč za dve osebi.
Tudi ko najdete kraj za spanje, je dobro vedeti, da so življenjski stroški običajno višji zaradi transporta in logistike. Hrana, prevozi, izleti in oprema so pogosto dražji kot v standardnih turističnih destinacijah.
Številni pa poročajo o presenetljivo dobri hrani. Tu ne manjka lososa in severnega jelena, bodite pa pripravljeni, da je tudi hrana precej dražja, saj je treba zaradi oddaljenosti vse prepeljati na otok.
Svalbard zagotovo ni kraj za vse, saj ne ponuja udobja v običajnem pomenu besede. A če iščete prostor, kjer se duša lahko spočije od sveta, kjer tehnologija utihne in življenje dobi drug ritem, potem boste to našli prav tam.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
