Kako bo obvezna božičnica vplivala na plačilo vrtca in otroški dodatek?
Preverite, kako se povečanje prihodkov ali enkratne nagrade odraža v vaši osebni denarnici — ter ali bo obvezna božičnica prinesla veselje ali dodatni izziv.
Ugotovili smo, da se številne družine še vedno težko znajdejo med pravili, ki določajo upravičenost do znižanega plačila vrtca, subvencionirane šolske prehrane in višine otroškega dodatka. Zato smo preverili, kateri prejemki vplivajo na upravičenost do teh socialnih in finančnih olajšav ter kateri dejavniki določajo njihovo višino.
V članku pojasnjujemo, kako deluje sistem ugotavljanja materialnega položaja, kaj se šteje v dohodek in kako lahko posamezni dodatki ali izplačila spremenijo višino državnih podpor, do katerih so družine upravičene.
Kriteriji se določajo glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana
Dohodek družine je ključni pokazatelj materialnega položaja, na podlagi katerega država odloča o upravičenosti do socialnih pravic. Če dohodek na družinskega člana preveč presega določene meje, je možnost za subvencije ali znižanja stroškov vrtca oziroma šolske prehrane manjša — ali pa jih ni. Zaradi tega je pri izračunu vedno smiselno upoštevati vse dohodke in prejemke v družini, ne le enega, je navedeno na straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pri uveljavljanju katerekoli od teh pravic (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencija za šolsko prehrano) se upoštevajo vsi dohodki družinskih članov, ki jih določa zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) — to pomeni obdavčljive dohodke po dohodninski zakonodaji (plače, honorarji ...) ter druge prejemke, razen tistih, ki so zakonito izvzeti.
Pri izračunu se gleda povprečni mesečni dohodek na osebo v družini, torej vsota vseh upoštevajočih se dohodkov, deljena s številom družinskih članov. Zato je za upravičenost bistveno, kakšni so vsi dohodki in prejemki družine skupaj, ne le dohodek enega od staršev, poudarjajo na pristojnem ministrstvu.
Znižano plačilo vrtca - komu pripada
Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo in se določi v odstotku od cene programa za vrtec in na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred. Vrtcem plačilo v višini znižanega plačila, do katerega so upravičeni starši, zagotavlja državni proračun.
Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so oproščeni plačila vrtca za mlajšega otroka. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.
Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici, to je 77 odstotkov od cene programa. Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok.
Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, ko bi plačilo programa vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, določi nižje plačilo za vrtec. Pri tem morajo biti posebej opredeljeni razlogi za neugoden socialni in materialni položaj osebe, na katere oseba ne more vplivati, jih pa je ob strokovni pomoči centra za socialno delo pripravljena začeti odpravljati, v dogovorjenem roku in na dogovorjen način.
Rejenci so v celoti oproščeni plačila vrtca, ceno programa, v katerega je vključen otrok, krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče. Prvo vlogo za oprostitev plačila vrtca za rejenca odda rejnik.
Subvencija šolske prehrane - komu in koliko
Učencem in dijakom s subvencioniranjem prehrane država zagotavlja cenejši ali brezplačen obrok ter tako izboljšuje dostopnost šolske prehrane posameznikom iz socialno manj vzpodbudnih okolij. Subvencija prehrane se lahko dodeli učencem za malico in kosilo ter dijakom za malico.
Subvencija se dodeli učencem oziroma dijakom, ki so prijavljeni na šolsko prehrano — vendar je upravičenost pogojena z višino povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana (glede na odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji).
Polna subvencija malice vam za osnovnošolskega otroka pripada, če dohodek na osebo ne presega 692,42 evra, kar pomeni, da je malica v tem primeru brezplačna. Polna subvencija kosila oziroma brezplačno kosilo pa vam pripada, če dohodek na osebo ne presega 548,69 €.
Delna subvencija kosila, torej plačilo 50 odstotkov cene je mogoča tudi, če je dohodek med 548,70 in 692,42 evri.
Učenci in dijaki, ki so nameščeni v rejniško družino, imajo pravico do brezplačne malice, učenci pa tudi do kosila. Do brezplačne malice so upravičeni tudi učenci in dijaki, nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence in obiskujejo šolo zunaj zavoda.
Pravico do brezplačne malice imajo tudi učenci in dijaki, ki so prosilci za mednarodno ali začasno zaščito, če se redno izobražujejo in so prijavljeni na malico. Ta pravica jim pripada do konca meseca, ki sledi mesecu priznanja mednarodne oziroma začasne zaščite. Enako velja za učence, ki izpolnjujejo pogoje za brezplačno kosilo.
Otroški dodatek - koliko vam ga pripada?
Otroški dodatek, ki je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, pripada staršem ali skrbnikom za otroke do 18. leta, če so izpolnjeni pogoji glede bivanja v Sloveniji in uveljavljanja pravice. Višina dodatka se določa po dohodkovnih razredih, ki temeljijo na povprečnem mesečnem dohodku na osebo. Na znesek vplivajo tudi drugi dejavniki — na primer število otrok, ali gre za enostarševsko družino, v tem primeru se dodatki lahko povečajo.
Pravica do prejema otroškega dodatka se lahko uveljavlja pri centru za socialno delo (CSD), kjer ima upravičenec stalno prebivališče, oziroma kjer večina družinskih članov dejansko prebiva, če je posameznikovo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih.
Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Ti so od 1. januarja 2018 določeni v nominalnih mejah (pred navedenim datumom so bili dohodkovni razredi določeni v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve).
Glede na število otrok, se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.
Primer dveh staršev z enim otrokom: Če starša skupaj zaslužita neto med 2461,56 evra in 3153,93 evra, se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 3153,96 evra in 3807,72 evra, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.
Primer dveh staršev z dvema otrokoma: Če starša skupaj zaslužita neto med 3282,08 evra in 4205,24 evra, se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 4205,28 evra in 5076,96 evra, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.
Za otroke, ki živijo v enostarševskih družinah, se upošteva 30-odstotno povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
Če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov.
Otroški dodatek ne pripada otroku, ki:
- je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost ali je družbenik gospodarske družbe
- je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni
- je v rejništvu
- ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe
- ne živi z obema staršema in nad njim opravlja roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno
Kaj se upošteva kot dohodek oziroma prejemek
Glede na ZUPJS se kot dohodek upoštevajo obdavčljivi dohodki po dohodninski zakonodaji (plače, honorarji, druge vrste dohodkov) — po odštetju morebitnih priznanih stroškov, davkov in prispevkov, ter drugi prejemki in dohodki, ki jih ZUPJS posebej navaja (na primer nadomestila, rente ...), razen če zakon izrecno določa, da so izvzeti kot dohodek.
Tudi prejemki, kot je otroški dodatek ali državni štipendija, lahko vplivajo na izračun dohodka, na primer na višino subvencije za šolsko prehrano. V praksi to pomeni, da otroški dodatek, ki ga prejmete, ne vpliva na samo višino otroškega dodatka, vpliva pa na ostale socialne prejemke (znižano plačilo vrtca, subvencionirano prehrano ...).
Pomembno upoštevati celoten gospodinjski dohodek oziroma prejemke, ne le plačo — tudi če gre za različne vire.
Torej, upoštevajo se praktično vsi redni in občasni denarni prejemki vseh članov družine, razen izrecno izključenih vrst (na primer določenih subvencij, humanitarnih prejemkov z namensko porabo, štipendij in pomoči za izobraževanje).
Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic se uskladijo enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije.
Obvezna božičnica 2025 - znesek bo neobdavčen in neoprispevčen
Z 20. novembrom, dan po objavi v uradnem listu, je začel veljati tudi zakon o pravici do zimskega regresa, ki med drugim prinaša obvezno božičnico. Kaj to pomeni za vas in vaše socialne transferje?
Božičnica, ki je določena v vrednosti polovice minimalne plače, naj bi bila letos izplačana v znesku 639 evrov, na računih pa mora biti najpozneje do 18. decembra. Znesek bo neobdavčen in neoprispevčen, podjetja z likvidnostnimi težavami pa ga bodo lahko pod določenimi pogoji izplačala do konca marca prihodnjega leta. Zakon namreč določa nekatere izjeme v primeru nelikvidnosti delodajalca, hkrati pa tudi pravico do sorazmernega dela zimskega regresa za delavce, ki so v koledarskem letu pri posameznem delodajalcu zaposleni manj kot eno leto ali s krajšim delovnim časom.
"Zimski regres, ki je za letošnje leto zakonsko določen pri 638,86 evra (polovica minimalne plače), se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino. Seveda bi lahko bil zimski regres tudi višji, pri čemer pa bi se razlika štela kot plačilo za poslovno uspešnost. Ta se v skladu z davčno zakonodajo ne všteva v davčno osnovo do višine povprečne mesečne plače, ki po zadnjih podatkih (za avgusta) znaša 2489,76 evra," pravijo pri Finančni upravi RS (Furs).
V letu 2025 lahko skupno izplačilo, brez vpliva na davčno osnovo za dohodnino, tako znaša 3128,62 evra, dodajajo pri Fursu.
V letu 2026 se bodo razmere nekoliko zaostrile
"V letu 2026 se bodo z davčnega vidika razmere nekoliko zaostrile. Za izplačila od leta 2026 je namreč potrebno pri izračunu višine, do katere se plačilo za poslovno uspešnost ne všteva v davčno osnovo (povprečna mesečna plača), upoštevati tudi zimski regres in obratno. Povedano drugače, zimski regres in plačilo za poslovno uspešnost bosta imela prihodnje leto skupni limit, do katerega se izplačilo ne bo vštevalo v davčno osnovo, in sicer do višine povprečne mesečne plače," so še pojasnili pri Fursu.
Zakon o pravici do zimskega regresa sicer po napovedih delodajalskih združenj, ki že ves čas nasprotujejo obveznosti izplačila božičnice, čaka ustavna presoja. Delodajalci bodo zahtevo zanjo vložili preko državnega sveta, ob tem pa bodo zahtevali tudi zadržanje posameznih členov in tako skušali preprečiti letošnje izplačilo. Za to po mnenju stroke ni veliko možnosti.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
