##IMAGE-2204424##

V novomeškem Anton Podbevšek Teatru (APT) sta sinoči Rastko Močnik in Miran Mohar razpravljala na temo 'Kaj se je zgodilo med avantgardami in sodobno umetnostjo?'. Razprava je sodila v niz soarej APT, ki bodo v septembru prihodnjega leta pripeljale do tridnevnega hommagea novomeški pomladi, je pojasnil ravnatelj APT Matjaž Berger.

Kot je povedal, bodo letos v APT priredili skupaj štiri saoreje, na prvi v februarju sta poleg Bergerja sodelovala Janez Vrečko in Lev Kreft, po soarejah, ki so pravzaprav delo v nastajanju, pa bodo v septembru prihodnje leto kot hommage tako imenovani novomeški pomladi v treh dneh skušali Novo mesto spremeniti v umetniški objekt.

APT z umetniškimi soarejami hkrati gledališču v brechtovsko pedagoškem smislu, tako Berger, daje vlogo prizorišča, na katerem vrhunski teoretiki tematizirajo in konceptualizirajo objekt zgodovine, umetnosti ter etike. Po Bergerju so soareje APT "mixtum compositum" oziroma mešanica vsega med teoretskim diskurzom in umetniško akcijo.

Oba teoretika, Mohar kot član umetniške skupine Irwin in Močnik kot predavatelj teorije diskurzov, epistemologije humanistike in družboslovja ter teoretske sociologije na Univerzi v Ljubljani, sta izvajanje podkrepila s številnimi primeri, za ogrevanje pa sta na Bergerjevo pobudo ob ponedeljkovem 25. maju, nekdanjemu prazniku oziroma dnevu mladosti, spregovorila o plakatu, ki ga je skupina Irwin ustvarila za eno zadnjih Titovih štafet ter o samem liku Josipa Broza Tita kot umetniškega objekta.

Po Moharjevem mnenju zgodba s plakatom, ki so ga jugoslovanski mediji krstili za nacističnega, kaže na paradoks avantgarde in sodobne umetnosti, po Močnikovi oceni pa omenjeni plakat še danes ni povsem nedolžen, saj so na njem upodobljeni številni slovenski simboli, med njimi Plečnikova maketa slovenskega parlamenta in triglavska severna stena, ki so bili uveljavljeni šele z osamosvojitvijo, vkovani pa so v slovenske kove evrskih kovancev.

Glede Tita kot umetniškega objekta je Mohar menil, da je ta lahko umetniški objekt, Josip Broz pa je po njegovem mnenju dvojna figura. Po eni strani ima pozitiven zgodovinski pomen, po drugi plati gre za totalitarno osebo, obe podobi pa po njegovem prepričanju zaslužita neko svetovno mesto. Nanj se je navezal Močnik, ki je dejal, da je bil Tito za njegovega življenja umetnina, ikona Jugoslavije in jugoslovanskega 20. stoletja, po smrti pa po Močnikovi sodbi postaja zgodovinska oziroma, kot je poudaril, presneto pozitivna zgodovinska osebnost.

Razpravljavca sta v nadaljevanju v odzivu na posamezne umetniške primere sledila eden drugemu in se v razpravi navezovala, Mohar je, kot je pojasnil, izbral primere sodobne umetniške prakse, ki gradijo na sistemu in določeni avtonomiji, oziroma umetniške koncepte, ki se ne ukvarjajo samo s posegi v realnost, ampak jo tudi konstruirajo.

Preberite še ...

· Zaposlitev

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Opozoril je, da je uporaba besede avantgarda danes problematična. Po njegovih besedah jo je posvojila kreativna industrija, beseda pa največkrat najde mesto v oblikovanju, v modnih revijah, velikokrat se nanaša na stil in življenjski slog. "Današnja podoba sodobnosti ni več v tem, da jo vidimo kot sodobno, pomemben pa je koncept, ki se skriva za njo," je dejal.

Sodobna umetnost lahko deluje tudi arhaično, z njo lahko opazovalec vstopi v neko sobo, ki spominja na 19. stoletje in iz nje gleda modernost. Sodobna umetnost spodbija mesto, na katerem stoji, opazovalec pa skozi njo stvari, za katere je bil prepričan, da so take, kot so, vidi na novo, je povzel Mohar.

Po Močnikovih besedah je avantgarda delala škandale, provokacije in prekrške, sodobna umetnost pa postavlja vprašanja in ne daje odgovorov. "Začne z določeno pripovedjo, potem se pretrga in ne pove do konca. Skratka, sodobna umetnost je eliptična," je povedal , da je tako, pa je skušal pokazati s tem, da je primerjal politične akcije z umetnostno formo oziroma z umetniškimi politično angažiranimi prijemi, ki, kot je dejal, želijo ostati umetnostni.

Politične akcije skušajo po Močnikovem mnenju posredovati stališča, dajati odgovore in pritegniti pozornost, nasprotno pa sodobna umetnost skuša s tem, da pritegne pozornost, da izziva in naredi prekršek, postaviti vprašanje, na katerega mora posameznik sam iskati odgovor.