Izbrane slike Mirsada Begića na ogled tudi v Beogradu
Razstava Mirsada Begića, ki bo odprta v četrtek, 16. aprila 2026 v Salon Muzeja mesta Beograda, predstavlja celovit vpogled v slikarski opus enega ključnih ustvarjalcev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V Salonu Muzeja mesta Beograda bo 16. aprila 2026 odprta razstava slikarskega opusa Mirsada Begića, enega ključnih ustvarjalcev sodobne slovenske umetnosti. Razstava z naslovom Izbrane slike prinaša premišljeno kuratorsko celoto, ki v ospredje postavlja umetnikov slikarski opus, dolga leta razvijan vzporedno s kiparstvom, širši javnosti pa celoviteje razkrit šele v zadnjem obdobju. Razstavo je omogočila Galerija Novak.
Razstavo so podprli: sekretarka za kulturo mesta Beograd dr. Jelena Medaković, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Srbiji Nj. E. dr. Slobodan Šešum in častni konzul Republike Srbije v Republiki Sloveniji Tomaž Kavčič. Ob odprtju je izšel razstavni katalog in monografija, in memoriam Andreju Medvedu. Monografijo spremljajo študije dr. Roberta Inhofa, Braneta Koviča in Andreja Medveda. Urednica in kuratorka razstave je Špela Stramšek.
Postavitev razstave opušča linearno branje in kronološko logiko. Namesto pripovedi vzpostavlja intenzivno vizualno polje, v katerem posamezna dela delujejo kot samostojni dogodki. Podoba ne ilustrira, temveč odpira polje zaznave.
O razstavi
Razstava slikarskega opusa Mirsada Begića je zasnovana kot premik pogleda, kjer slikarstvo ni razumljeno kot obrobje njegovega kiparskega dela, temveč kot njegovo notranje jedro. Postavitev sledi napetosti med risbo in fragmentom, pri čemer risba deluje kot izhodiščni impulz, neposreden zapis misli in geste, iz katere nastaja forma, ne kot opis telesa, temveč kot zgoščena prisotnost. Volumen, značilen za kip, se na platnu ne izgubi, ampak se preoblikuje v plastenje materiala, v zgoščeno kompozicijo in v linijo, ki nosi težo mase, tako da slika prostora ne ponazarja, temveč ga ustvarja.
Razstava ne gradi pripovedi, temveč ustavlja čas: fragment telesa ne pomeni odsotnosti, ampak koncentracijo, kjer del postane celota, figura pa ni individualni lik, temveč arhetipski znak človeške navzočnosti. Postavitev gledalca ne vodi skozi zgodbo, ampak ga postavi pred intenzivno polje, v katerem vsaka podoba deluje kot samostojen dogodek, kjer se srečata material in misel, telesnost in notranja nuja. Na ta način razstava razkrije slikarstvo kot prostor, kjer se kiparsko mišljenje zgosti v podobo, ne kot ilustracija, temveč kot dejanje.
O Mirsadu Begiću
Begić je v zadnjih desetletjih odločilno zaznamoval javni prostor s številnimi figuralnimi plastikami in javnimi spomeniki doma in v tujini, med njimi tudi monumentalna bronasta stranska vrata ljubljanske stolnice sv. Nikolaja, zasnovana ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Njegovo delo je prepoznavno po intenzivni telesnosti, izraziti materialnosti in izrazni napetosti, ki izhaja iz globoko osebnega, a hkrati univerzalnega izkustva. Razstava v Beogradu zato ni zgolj predstavitev slik, temveč jasen premik perspektive: slikarstvo je predstavljeno kot notranje jedro njegovega kiparskega mišljenja.
Begićevo slikarstvo ni spremljevalni segment njegovega kiparstva, temveč razkriva njegovo najglobljo ustvarjalno strukturo. Če je kip polje tridimenzionalne napetosti, je slika njena najčistejša kondenzacija. Volumen se na platnu ne izgubi, temveč se zgosti v plastenje materiala, v zgoščeno kompozicijo in v linijo, ki nosi težo mase. Risba pri Begiću ni pripravljalna faza, temveč temeljni akt. Figura se ne vzpostavlja kot opis telesa, temveč kot arhetipska prisotnost, kot koncentrat izkustva, ki presega individualno in postaja univerzalno.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
