Geološki zavod Slovenije

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Geologi so na območju Vremščice prišli do pomembnega odkritja, ki razkriva nove podrobnosti o potresni dejavnosti v Sloveniji. Ekipa raziskovalcev je namreč potrdila obstoj nove veje Raškega preloma, ki poteka čez Virbašnji Dol.

Veliko odkritje pri Vremščici: Geologi potrdili novo vejo Raškega preloma

Novo vejo preloma so najprej zaznali s pomočjo geomorfoloških analiz na daljavo, nato pa so njeno prisotnost potrdili še z obsežnim geološkim terenskim delom in geofizikalnimi raziskavami. Odkritje predstavlja pomemben korak pri razumevanju enega pomembnejših prelomnih sistemov v Sloveniji.

Kronika

Hrvaško znova zbudil potres pri Petrinji, čutili so ga v prestolnici

##

Vremščica je pravzaprav pogorje in ne hrib. Razteza se med Senožečami, Pivko in Divačo. Njena pohlevna pobočja so pašniki za številno čredo ovac, ki domuje v široki dolini pod vrhom, imenovani Virbašnji Dol. Domačini vrhu, Veliki Vremščici, pravijo tudi Gora svetega Urbana.

Raziskave trenutno potekajo tudi v posebnem paleoseizmološkem jarku, kjer strokovnjaki proučujejo, kako so se skozi zadnjih več deset tisoč let spreminjala sedimentacijska okolja v Virbašnjem dolu. Spremembe povezujejo tako s podnebnimi vplivi kot tudi z močnimi potresi, katerih sledi so ostale zapisane v sedimentih, so sporočili iz Geološkega zavoda Slovenije.

Nova geološka spoznanja ključna za razumevanje potresov v Sloveniji

Po besedah raziskovalcev prav sedimenti razkrivajo dragocene podatke o preteklih potresnih dogodkih. Ti zapisi pomagajo sestavljati zgodovino potresne aktivnosti Raškega preloma, ki je bila po dosedanjih ugotovitvah precej burna.

Nova odkritja bodo pomembno prispevala k boljšemu razumevanju potresne nevarnosti v Sloveniji in omogočila natančnejše ocene seizmičnega tveganja tudi za prihodnost. Raziskovalci poudarjajo, da pomen paleoseizmoloških raziskav Raškega preloma daleč presega zgolj znanstveno radovednost. Čeprav je letošnje terensko delo zaključeno, analize vzorcev in podatkov še vedno potekajo, prihodnje leto pa načrtujejo nove izkope, s katerimi želijo natančneje določiti čas zadnjega močnega potresa na prelomu.

Po besedah raziskovalcev vsak nov podatek o davnih potresih pomeni pomemben korak k boljši pripravljenosti družbe in večji odpornosti Slovenije na prihodnje potresne dogodke.

##ARTICLE-1897470

Močan potres bi lahko prizadel Slovenijo, kažejo raziskave

Slovenija sodi med potresno najbolj ogrožene evropske države, zato je razumevanje preteklih potresov ključno za prihodnost. Na straneh Geološkega zavoda Slovenije opozarjajo, da se lahko tudi pri nas zgodijo zelo močni potresi z magnitudo okoli 7, kar bi pomenilo eno največjih naravnih katastrof v sodobni zgodovini države.

Slovenija je med najbolj potresno nevarnimi državami v Evropi, takoj za Turčijo, Grčijo, Ciprom in Italijo. 

Paleoseizmologija omogoča vpogled več deset tisoč let v preteklost in razkriva, kako pogosto ter kje so se takšni potresi dogajali. Ti podatki pomagajo pri izdelavi sodobnih kart potresne nevarnosti ter vplivajo na gradbene standarde, prostorsko načrtovanje in zaščito kulturne dediščine.

Raški prelom je eden ključnih elementov Dinarskega sistema prelomov v zahodni Sloveniji. Gre za več kot 80 kilometrov dolg desnozmični prelom, ki poteka v smeri severozahod–jugovzhod: od Furlanije preko Goriških Brd, Vipavske doline, Branika in Štanjela, vzdolž doline Raše, mimo Senožeč, čez Vremščico do Ilirske Bistrice, kjer postopoma zamre. Na podlagi seizmoloških podatkov se prelom razteza približno 17 kilometrov globoko.