Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Velenje, 16. maja – Tretja sezona Gledališke šole Festivala Velenje se je zaključila s kar tremi premierami v režiji Romea Grebenška, v katerih je zasijalo 24 mladih igralcev, starih od 8 do 14 let. Zablesteli so v predstavah Kdo je napravil Vidku srajčico? Frana Levstika, Pekarni Mišmaš Svetlane Makarovič ter Vigredi Zale Simčič, izdane v knjigi Spetka! Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Mentor mladim igralcem Romeo Grebenšek po predstavi, ki je navdušila gledalce v veliki dvorani doma kulture, ni skrival zadovoljstva: »Na koncu smo tako mi kot otroci in občinstvo vsi nasmejani, in to je tisto, kar šteje največ.«

V tem šolskem letu se je v šolo vključilo 24 mladih, kar je vodilo v oblikovanje dveh skupin in na koncu v odločitev za kar tri predstave. »Vsaka od skupin je predstavila svojo rast, svojo pripadnost, vsi otroci so pokazali velik igralski talent in, kar je še bolj pomembno, voljo, trud. Če bodo tako nadaljevali, se bodo razvili v čudovite osebe,« je dejal Grebenšek.
Njegova somentorja sta bila Nejc Škorjanc in Romeova desna roka Tajda Podvratnik, ki je poleg tega skrbela za kostumografijo in scenske elemente ter bila koordinatorka za stik s starši. Tako je po odlični izvedbi vseh treh predstav lahko upravičeno žarela: »Čudovito, kaj so, smo naredili v enem šolskem letu! Še na zadnji vaji smo morda malo trepetali, a na predstavi je bilo vse super.«

Tudi učenje odnosa do gledališča

Gledališka šola je bila svojevrstna šola tudi zanjo, saj se je, kot je dejala, na vajah naučila biti potrpežljiva, ob tem pa je ugotovila, da ji je takšno delo v veliko veselje. »Uživam v tem in upam, da bo gledališka šola trajala še dolgo!«
Poudarila je pomen te šole za odnos mladih do gledališča nasploh. »Začeli smo na začetku. Udeležencem smo predstavili gledališki bonton, začeli smo z osnovami, improvizacijami, in ko smo oblikovali predstavo, so že vedeli, kaj je na odru pomembno, kje in kako je treba stati, kdo ima glavno besedo – seveda režiser. Tako je proces laže (s)tekel. To je tudi smisel gledališke šole, da namreč otroci spoznajo tehniko, scenografijo, koreografijo, kostumografijo, torej vse, kar zajema velika predstava. In ugotovili so, da to ni malo,« je sklenila Podvratnik.

Gledališka šola je oktobra lani začela svojo tretjo sezono. Kot je povedal Grebenšek, v njej vsako leto z ustvarjanjem nadaljuje nekaj »starih« igralcev, nekaj pa pride novih. »Najbolj všeč mi je, da redkokdo »odpade«. Ko enkrat pridejo, po navadi ostanejo. Vsako leto so izzivi, kako sestaviti skupine, da se njihovi člani generacijsko med seboj ujamejo, kako glede na spol in starost otrok pripraviti vloge ter izbrati primerna besedila.«

Se da kljub njihovi mladosti med njimi že prepoznati igralske talente? Tajda Podvratnik: »Za kaj takega niso premladi in že to, da si upajo iti na oder, da se jih ni strah pokazati, so stopničke, ki kažejo na talent. Z veliko vaje so pridobili samozavest, in to so v tokratnih predstavah tudi pokazali.«

Naš čas