Skoraj polovico rakavih obolenj povezujemo z dvema navadama
Nova analiza kaže, da rak ni vedno neizogiben: velik delež primerov je povezan s tveganji, ki jih lahko vsaj deloma zmanjšamo ali preprečimo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rak pogosto razumemo kot bolezen, ki se zgodi nepredvidljivo in nanjo nimamo večjega vpliva. A nova analiza Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kaže drugačno sliko: pomemben delež primerov raka je povezan z dejavniki tveganja, ki jih je mogoče zmanjšati ali preprečiti.
Po podatkih SZO bi lahko z bolj zdravimi življenjskimi navadami, cepljenjem, boljšimi delovnimi pogoji in manjšim izpostavljanjem škodljivim vplivom okolja preprečili več kot tretjino vseh primerov raka na svetu. Še posebej izstopajo pljučni rak, rak želodca in rak materničnega vratu, ki skupaj predstavljajo skoraj polovico vseh preprečljivih primerov.
Največje tveganje ostaja kajenje
Analiza, objavljena v reviji Nature Medicine, je zajela podatke za leto 2022, ko so po svetu zabeležili skoraj 19 milijonov novih primerov raka. Raziskovalci so ugotovili, da je bilo 38 odstotkov diagnoz povezanih z dejavniki tveganja, na katere je mogoče vplivati.
Med njimi so kajenje, uživanje alkohola, prekomerna telesna teža, premalo gibanja, onesnažen zrak, ultravijolično sevanje, okužbe, poklicna izpostavljenost škodljivim snovem in nekateri drugi dejavniki.
Največji posamični preprečljivi dejavnik tveganja ostaja kajenje. Po podatkih SZO je bilo kajenje tobaka leta 2022 povezano s 15 odstotki vseh primerov raka na svetu. Pri moških je bil delež še višji, saj je bilo kajenje povezano s skoraj četrtino vseh novih diagnoz raka.
Kajenje in alkohol skupaj predstavljata velik del tveganja
Takoj za kajenjem je med najpomembnejšimi spremenljivimi dejavniki tveganja alkohol. Ocenjujejo, da je bil alkohol povezan s približno 700 tisoč novimi primeri raka v enem letu.
Skupaj sta kajenje in alkohol povezana s skoraj polovico vseh preprečljivih rakov. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko že zmanjšanje teh dveh navad imelo velik vpliv na javno zdravje.
Ob tem opozarjajo, da tveganje ne prihaja le iz osebnih navad. Pomemben dejavnik je tudi onesnaženost zraka, ki je v nekaterih delih sveta povezana z znatnim deležem primerov pljučnega raka.
Veliko vlogo imajo tudi okužbe
Pomemben del bremena raka predstavljajo tudi okužbe. Po oceni raziskovalcev so te povezane s približno desetino novih primerov raka. Pri ženskah posebej izstopa visokorizični humani papilomavirus oziroma HPV, ki lahko vodi v raka materničnega vratu.
Čeprav proti HPV obstaja učinkovito cepivo, ki lahko prepreči številne povezane bolezni, je precepljenost v mnogih delih sveta še vedno prenizka. Strokovnjaki zato opozarjajo, da ima preventiva pri nekaterih vrstah raka zelo jasno in dokazano pot: cepljenje, zgodnje odkrivanje in dostop do osnovne zdravstvene oskrbe.
Rak želodca je medtem pogosteje povezan z okužbami, slabšimi sanitarnimi razmerami, pomanjkanjem čiste vode in kajenjem, pogosteje pa se pojavlja pri moških.
Preventiva bi lahko rešila milijone življenj
Avtorji analize poudarjajo, da podatki ne pomenijo, da je vsak primer raka mogoče preprečiti. Kažejo pa, da ima preventiva izjemno velik potencial.
Zmanjšanje kajenja in uživanja alkohola, več gibanja, zdrava telesna teža, zaščita pred UV-sevanjem, cepljenje proti HPV, manjša izpostavljenost onesnaženemu zraku in bolj varni delovni pogoji so ukrepi, ki lahko dolgoročno zmanjšajo število diagnoz.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da odgovornost ne sme biti le na posamezniku. Učinkovito preprečevanje raka zahteva tudi javnozdravstvene politike, dostopno preventivo, urejeno delovno okolje in zmanjševanje onesnaženja. Čeprav vseh rakov ni mogoče preprečiti, bi lahko skoraj štiri od desetih primerov povezali z dejavniki, na katere družba in posamezniki lahko vplivajo. Preventiva zato ostaja eno najmočnejših orodij v boju proti raku.
