revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Izrael je med desetimi največjimi proizvajalci orožja na svetu, Judi so »kšeftarji«. Orožje gre za med. Samo lani je v vojnih spopadih po svetu življenje izgubilo četrt milijona ljudi. Ukrajina, Sudan, Palestina … Berem knjigo Jutra v Dženinu. Grozljivo branje. Gre za zgodovino izraelskega genocida v Palestini. Ki pa to po mnenju naše nove vlade ni!?

Leta 1947 je OZN del Palestine – brez soglasja Palestincev – odmeril Izraelu. Začela se je zgodovina dveh narodov, med katerima ni mednarodno priznanih meja, so pa stalni spopadi in vojne. Netanjahu, veliki prijatelj našega predsednika vlade, je nenasiten. Njegov cilj je več in še več Palestine. Če je za to treba uničiti bolnišnice in pobijati otroke, tudi prav. To počne ljudstvo, ki je bilo v zgodovini stalno preganjano in je doživelo holokavst. Šest milijonov jih je končalo v nemških koncentracijskih taboriščih. Številčno si še niso opomogli. A prav oni danes trosijo bombe po Palestini, Iranu, Libanonu … in so resna grožnja svetovnemu miru. Evropa malo nerga, v glavnem pa molči in je, razen nekaterih – sem ponosna na Tanjo Fajon – tiho. Strašljivo. Nepojmljivo. Celo Trumpu Netanjahu več ne ustreza. Svet se res čudno vrti.    

Odnosi

Ni mi vseeno: Ograje v glavah in prostoru

V primerjavi z zapisanim so naše domače peripetije nepomembne. Povolilna folklora. Kdo bo odletel, kdo bo svojega kam stlačil. Veliko besed in obljub, a ker nismo od včeraj, vemo, da je od visokoletečih obljub v parlamentu pa do realizacije »na terenu« za naše novodobne vlade en mandat absolutno premalo.

Recimo zdravstvo. Bolniške. V mojih časih so bili na bolniški – praviloma – bolni ljudje. Danes pa … Kar verjeti ne morem, kako so si najpodjetnejši, za delo pa ne preveč zagreti posamezniki podaljševali vikende. V petek so »zboleli«, v torek pa »ozdraveli«. Vse po pravilih. O »bolezni« so zdravnika obvestili kar po telefonu. Koliko je bilo tovrstnih zlorab, pove podatek, da je, odkar takšne bolniške niso več mogoče, zdravstvena blagajna samo letos prihranila 28 milijonov evrov. Morda se komu, ki ve, da gre pri nas za bolniške letno milijarda in več, to ne zdi veliko. A če povem, da naj bi gradnja nove OŠ v medvoški Preski – gre za največjo občinsko investicijo – stala 21 milijonov, boste razumeli, s kako veliko lopato znamo pri nas skupni denar metati v brezno.

Za konec pa še na ceste. Pa ne o nočnem delu, ki ga bo novi minister – tako rekoč čez noč – zaukazal na vseh gradbiščih. Zaukazati je lahko, a vemo, da  ni delavcev in ni denarja. Obljube nič ne stanejo, sliši se pa dobro.

Moja prigoda. Vozim po stari cesti Kranj–Ljubljana. Ura 9. dopoldne. Strnjeni, a tekoči koloni v obe smeri. 70 na uro, varnostna razdalja … sprijaznjeno, monotono. Prehitevati se itak ni dalo. Potem pa kot strela z jasnega zelo na tesno, ker drugače na polni cesti ne gre, mimo mene in tistih za in pred mano »pade« rohneči motorist. Ko ga že ni več in spet normalno zadiham, pomislim, kaj bi se zgodilo, če bi se, tik preden me je prehitel, pred mano na cesti znašla ovira, kamen, povožena žival, asfaltna razjeda … Gotovo bi se instinktivno umaknila proti sredinski črti in … motoristu zaprla pot. Ne bi bilo dobro. Ne zanj ne zame. Kdo ve, kam in v koga bi naju odneslo. Spoznanje, da bi večji del krivde, če ne kar vsa, pripadel motoristu, je jalova tolažba. Se bodo policisti sploh še kdaj vrnili ob in na ceste?

Lani je na naših cestah umrlo 30 motoristov, letos do konca maja pa že osem! Ni nepomembno, da so za več kot polovico nesreč tudi sami krivi. Je treba!?

revija Jana