Raziskava: Zbliževanju z Izraelom nasprotuje več kot polovica Slovencev
Nova vlada Janeza Janše krepi odnose z Izraelom, a anketa Dela kaže, da takšna smer za zdaj nima širše podpore javnosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenska javnost je do napovedane krepitve odnosov z Izraelom zadržana. Po anketi Dela, ki jo je med 8. in 11. junijem izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, krepitve odnosov z Izraelom pod novo vlado Janeza Janše ne podpira ali sploh ne podpira 56,1 odstotka vprašanih.
Podpira ali zelo podpira jo 14,1 odstotka anketiranih.
Največji delež vprašanih, 36,7 odstotka, je odgovoril, da krepitve odnosov z Izraelom sploh ne podpira. Še 19,4 odstotka jih je odgovorilo, da je ne podpira.
Na drugi strani je 10,1 odstotka vprašanih odgovorilo, da jo podpira, štirje odstotki pa, da jo zelo podpirajo.
Skoraj 22 odstotkov anketiranih se ni opredelilo ne za podporo ne za nasprotovanje, osem odstotkov pa je bilo neopredeljenih.
Podatki kažejo tudi izrazite razlike med volivci strank.
Med volivci SDS je podpora krepitvi odnosov z Izraelom višja od nasprotovanja: 38 odstotkov jih utrjevanje odnosov podpira, 20 odstotkov mu nasprotuje. Pri volivcih drugih strank po navedbah Dela prevladuje nasprotovanje.
Zunanjepolitični zasuk po menjavi oblasti
Anketa prihaja v času, ko je nova vlada že naredila več potez, povezanih z Izraelom in Palestino. Vlada Janeza Janše je 11. junija razveljavila sklep prejšnje vlade o prepovedi izvoza in tranzita vojaškega orožja in opreme iz Slovenije oziroma prek Slovenije v Izrael ter uvoza iz Izraela.
Razveljavila je tudi sklepe o ukrepih proti Izraelu, za katere je sporočila, da niso bili nikoli izvedeni.
Gre za spremembo glede na politiko prejšnje vlade Roberta Goloba, ki je v zadnjem obdobju svojega mandata sprejela več ukrepov proti Izraelu.
Med drugim je bila Slovenija prva evropska država, ki je prepovedala trgovino z orožjem z Izraelom, pozneje pa je prejšnja vlada sprejela še ukrepe, povezane z izraelskimi politiki in blagom z nezakonitih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih.
Nova vlada razlaga, da želi z odpravo teh sklepov ponovno vzpostaviti pogoje za politični dialog z Izraelom. Po njenih navedbah Slovenija ostaja zavezana mednarodnemu pravu, zaščiti civilnega prebivalstva in rešitvi, ki bi omogočila mirno in varno sobivanje Izraelcev in Palestincev.
V isti časovni okvir sodi tudi napoved izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara, da bo Izrael prvič odprl veleposlaništvo v Ljubljani. Sar je ob tem ocenil, da izvolitev Janeza Janše pomeni novo poglavje v odnosih med državama. Novi zunanji minister Tone Kajzer je po pogovoru z izraelskim kolegom prav tako govoril o krepitvi dvostranskega dialoga in sodelovanja.
Javnost razdeljena glede palestinske zastave
Anketa Dela je merila tudi odnos do poteze predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je na pročelju predsedniške palače izobesila palestinsko zastavo. Pri tem vprašanju je javnost bolj razdeljena.
Odločitev predsednice ne podpira ali sploh ne podpira 38,9 odstotka vprašanih. Podpira ali zelo podpira jo 37,4 odstotka. Da odločitve niti ne podpira niti ji ne nasprotuje, je odgovorilo 16,4 odstotka anketiranih, neopredeljenih pa je bilo 7,3 odstotka.
Tudi pri tem vprašanju so razlike med volivci strank izrazite. Izobešanje palestinske zastave najbolj podpirajo volivci Levice in Vesne, pri katerih podpora dosega 83 odstotkov. Največ nasprotovanja je med volivci SDS, kjer tej potezi predsednice nasprotuje 75 odstotkov vprašanih.
Predsednica republike je palestinsko zastavo na pročelje predsedniške palače izobesila 5. junija, dan po tem, ko je nova vlada z vladne palače umaknila palestinsko zastavo.
Poteza predsednice je bila zato razumljena kot simbolno nadaljevanje politike podpore Palestini, ki jo je Slovenija formalno priznala junija 2024.
Večina proti morebitnemu preklicu priznanja Palestine
Anketa je preverjala tudi, kako bi anketirani sprejeli morebitno odločitev nove vlade o preklicu priznanja Palestine. Takšne odločitve gotovo ne bi podprlo 40,3 odstotka vprašanih, verjetno pa je ne bi podprlo še 17,7 odstotka. Skupaj to pomeni, da bi preklicu priznanja nasprotovalo 58 odstotkov vprašanih.
Na drugi strani bi odločitev o preklicu priznanja Palestine gotovo podprlo 8,5 odstotka anketiranih, verjetno pa 14,8 odstotka. Skupna podpora takšni potezi bi tako znašala 23,3 odstotka. Neopredeljenih je bilo 18,7 odstotka.
Nasprotovanje morebitnemu preklicu priznanja Palestine je najizrazitejše med volivci Levice in Vesne, kjer znaša 89 odstotkov.
Več podpore takšnemu koraku so v anketi zaznali med volivci Resnice, kjer je znašala 45 odstotkov, med volivci SDS s 43 odstotki in med volivci Demokratov z 41 odstotki.
Slovenija je Palestino priznala 4. junija 2024, ko je državni zbor na izredni seji sklep o priznanju sprejel z 52 glasovi za in nobenim proti. Dan pozneje je Slovenija s Palestino vzpostavila diplomatske odnose.
Takratna vlada je priznanje utemeljevala z rešitvijo dveh držav, nujnostjo premirja in zaščito civilistov v Gazi.
Anketa kaže občutljivost teme
Rezultati ankete kažejo, da je odnos do Izraela in Palestine ena bolj občutljivih zunanjepolitičnih tem po menjavi oblasti.
Pri vprašanju krepitve odnosov z Izraelom prevladuje nasprotovanje, pri palestinski zastavi je javnost skoraj razdeljena, pri morebitnem preklicu priznanja Palestine pa je nasprotovanje jasno večinsko.
Raziskavo je za Delo izvedel Inštitut Mediana med 8. in 11. junijem. V njej je sodelovalo 716 ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
