Vrtovec po novem obratu v zadevi Knovs: "Imam mirno in čisto vest"
Predsednik NSi in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec po poročanju o nadaljevanju postopka v zadevi Knovs pravi, da ima »mirno in čisto vest«.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zadeva Knovs, ki se nanaša na nenapovedan nadzor poslancev NSi na policiji novembra 2023, se vrača v ospredje domače politike.
Po poročanju POP TV bodo morali predsednik NSi in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, poslanec Janez Žakelj in nekdanji poslanec Jožef Horvat zaradi suma zlorabe uradnega položaja pred sodnika.
Primer naj bi se nanašal tudi na nekdanjega predsednika NSi Mateja Tonina, ki je danes evropski poslanec, pri njem pa je odprto še vprašanje poslanske imunitete.
Vrtovec je v intervjuju za N1 na vprašanje, ali bi odstopil s funkcionarskega položaja, če bi se sumi v zadevi potrdili, odgovoril, da je »končna instanca sodišče«. Dodal je, da je pri politični odgovornosti vedno pripravljen prevzeti odgovornost. »Imam mirno in čisto vest,« je dejal.
Gre za enega prvih večjih pravosodnih preizkusov za Vrtovca po vstopu v vlado Janeza Janše, v kateri vodi resor infrastrukture in energetike ter je tudi podpredsednik vlade.
Zadeva je politično občutljiva, ker se nanaša na ravnanje poslancev v parlamentarni komisiji, ki nadzira obveščevalne in varnostne službe, hkrati pa je Vrtovec danes eden najvidnejših obrazov koalicije.
Kaj je jedro primera
Primer izvira iz nenapovedanega nadzora Knovsa na Generalni policijski upravi 7. novembra 2023. Takrat so člani komisije preverjali, ali policija prisluškuje določenim telefonskim številkam.
Po poročanju medijev je bilo na seznamu 15 številk, med njimi tudi številke oseb, povezanih z afero Dars, in vidnih članov NSi.
Afera Dars je takrat močno obremenila stranko, saj je po medijskih razkritjih o domnevnih nepravilnostih odstopil predsednik uprave Darsa in nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak. Nadzor Knovsa je bil opravljen dobra dva tedna po izbruhu te afere.
Tožilstvo naj bi po poročanju medijev poslancem očitalo zlorabo uradnega položaja oziroma uradnih pravic.
Po doslej znanih navedbah je v središču vprašanje, ali so člani Knovsa pri nadzoru ravnali v okviru zakonskih pristojnosti komisije ali pa so pristojnosti uporabili za preverjanje informacij, ki bi lahko koristile posameznikom oziroma politično povezanim osebam.
V NSi takšne očitke zavračajo. V stranki vztrajajo, da so člani komisije delovali zakonito in v okviru svojih pristojnosti. Že ob vložitvi obtožnega predloga so primer označevali kot politično motiviran, Vrtovec pa je februarja trdil, da se je tožilstvo s tem vključilo v volilno kampanjo.
NSi zanika, da bi bila zadeva pravnomočna
Po petkovem poročanju POP TV, da je obtožni predlog zoper Vrtovca, Žaklja in Horvata pravnomočen, so se v NSi odzvali na družbenem omrežju X.
Zapisali so, da je poročanje napačno in da obtožni predlog po njihovem pojasnilu ne more postati »pravnomočen« na način, kot je bilo predstavljeno, ker gre za skrajšani postopek, v katerem ugovor ni predviden.
»Novo je le dejstvo, da so poslanci NSi po dveh letih in pol končno izvedeli, česa so obtoženi,« so zapisali v stranki. Dodali so, da se bo zadeva obravnavala po skrajšanem postopku, ko bo v skladu s sodnim redom prišla na vrsto. Kdaj bo to, po njihovih navedbah ni znano.
Na Okrajnem sodišču v Ljubljani so za POP TV pojasnili, da je sodišče opravilo formalni in materialni preizkus obtožnega predloga. Ob tem so navedli, da v zvezi z odločanjem o procesnih predpostavkah še niso prejeli dokazil o seznanjenosti strank z odločitvami sodišča.
To pomeni, da primer še ni vsebinsko razsojen. Preizkus obtožnega predloga je procesna faza, v kateri sodišče preveri, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka. Ne pomeni pa, da je sodišče že odločilo o krivdi obdolženih.
Kaj pomeni obtožni predlog
Obtožni predlog se uporablja v kazenskih postopkih pred okrajnim sodiščem, praviloma pri manj hudih kaznivih dejanjih oziroma v skrajšanem postopku. Ne gre za obsodbo, temveč za tožilski akt, s katerim tožilstvo sodišču predlaga, naj se zoper določeno osebo izvede kazenski postopek.
Nekdanji tožilec Boštjan Penko je za POP TV pojasnil, da sodišče pri formalnem preizkusu preverja, ali je bil obtožni predlog pravočasen, vložen na pristojno sodišče in ali izpolnjuje procesne pogoje. Pri materialnem preizkusu pa preverja tudi, ali je podan utemeljen sum in ali so opisani zakonski znaki kaznivega dejanja.
Šele po takšnem preizkusu se postopek lahko premakne proti obravnavi pred sodiščem. Obdolženi imajo v nadaljevanju postopka možnost zagovora, sodišče pa mora na koncu odločiti, ali so očitki dokazani.
V primeru Tonina še vprašanje imunitete
Poseben položaj ima Matej Tonin, nekdanji predsednik NSi in nekdanji član Knovsa, ki je zdaj evropski poslanec. Po poročanju STA tožilstvo v njegovem primeru zahteva odvzem imunitete, ki mu lahko pripada kot evropskemu poslancu. O tem v Evropskem parlamentu še ni odločeno.
Dokler vprašanje imunitete ni rešeno, postopek zoper Tonina ne more teči enako kot zoper druge obdolžene. To je tudi razlog, da se v javnih poročilih posebej izpostavljajo Vrtovec, Žakelj in Horvat, medtem ko je Toninov položaj vezan na odločanje evropskih parlamentarnih organov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
