Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ruska državna duma je danes sprejela zakon, ki predsedniku Vladimir Putinu omogoča odreditev vojaških operacij v tujih državah, poroča ruska tiskovna agencija TASS.

Po določbah nove zakonodaje bo lahko Moskva zakonito napotila vojsko v tujino z namenom zaščite ruskih državljanov, ki bi bili žrtve aretacij, sodnih postopkov, preiskav ali drugih oblik pregona s strani tujih držav, mednarodnih sodišč ali organizacij, katerih članica Rusija ni, denimo mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).

Sarmat

Rusija uspešno izstrelila Satana, jedrsko grožnjo tako Evropi kot ZDA

Poleg tega zakon vladnim agencijam po presoji predsednika podeljuje pooblastilo za izvajanje ukrepov za zaščito ruskih državljanov v podobnih okoliščinah. Putin ima 14 dni časa, da podpiše zakon.

Predsednik dume Vjačeslav Volodin je ob tem dejal, da se je "zahodno pravosodje spremenilo v represivni stroj za obračunavanje z drugačnimi stališči od tistih, ki jih vsiljujejo evropski uradniki". Dodal je, da mora Rusija v takšnih razmerah storiti vse za zaščito svojih državljanov v tujini.

Rusija glavna varnostna grožnja Natu

Visoki predstavniki devetih držav članic zveze Nato, ki sestavljajo vzhodno krilo zavezništva, so medtem danes na razširjenem srečanju v Romuniji izpostavili, da Rusija še naprej predstavlja najresnejšo kratkoročno in dolgoročno grožnjo, poroča STA.

V romunski prestolnici so se danes sestali najvišji politični predstavniki držav t.i. deveterice iz Bukarešte (B9), ki jo sestavljajo Bolgarija, Češka, Madžarska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška.

Nekdanji šef zveze Nato

Mladi Putin je Rusijo hotel včlaniti v Nato

Srečanju te neformalne skupine so se pridružili tudi vodja Nata Mark Rutte, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, finski predsednik Alexander Stubb in drugi visoki predstavniki držav s severa Evrope, pa tudi državni sekretar na ameriškem zunanjem ministrstvu Thomas DiNanno.

Rutte je med drugim dejal, da "brez ZDA ni Nata", in poudaril pomen transatlantskih odnosov, pa tudi krepitve evropskih zmogljivosti. Dodal je, da Nato doživlja spremembe, ki pomenijo, da bodo evropske članice zavezništva morale prevzeti večjo odgovornost.

Voditelji so se zavzeli so se za "močnejšo Evropo v okviru močnejšega Nata". Pozvali so tudi k nadaljnji vojaški podpori Kijevu ter podprli ukrajinska prizadevanja za vstop v Nato in EU.