Nik Jarh

Celjsko podjetje mBIT je našlo rešitev, kako čim bolj zmanjšati vpliv vedno bolj razširjene IT-dejavnosti na okolje. Dejstvo je namreč, da se s pospešeno digitalizacijo in z odvisnostjo od digitalnih tehnologij vsako leto povečuje ogljični odtis. Vsak obisk spletne strani, vsako brskanje po njej, vsako poslano sporočilo v ozračje izpustijo delček ogljikovega dioksida. Zaradi želje, da bi tudi pri uvajanju digitalne tehnologije dosegali zelene cilje, je kot prvo v Sloveniji in regiji trgu ponudilo zeleno digitalizacijo.

Svojo inovacijo že nekaj časa trži pod blagovno znamko digITgreen. Evropski urad za intelektualno lastnino je poleti to njegovo blagovno znamko registriral in jo zaščitil za ves evropski trg. Gre za pomemben mejnik v delovanju podjetja.

Kako je začel?

Podjetje mBIT je leta 2004 ustanovil Marko Bezgovšek. Najprej je delal kot samostojni podjetnik, sčasoma, ko je svojo osnovno dejavnost, to je izvedbo spletnih in mobilnih rešitev, razširil še na druge storitve, je ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo. »V podjetju nenehno, že vse od njegove ustanovitve, razmišljamo, kako narediti nekaj novega, naprednega in inovativnega, da bomo na trgu drugačni,« poudarja Marko Bezgovšek. Zato se lahko med drugim pohvali, da je v Slovenijo »pripeljal« prvi mobilni turistični vodnik ter postavil največjo spletno trgovino z bioprehrano. Zdaj je tudi prvi, ki je Sloveniji in širši regiji ponudil rešitev zelene digitalizacije.

Nik Jarh

Izjemna rast IT-dejavnosti

»V dveh desetletjih razvoja in svetovanja številnim domačim in tujim podjetjem, zavodom, občinam ter neprofitnim organizacijam smo leta 2020 svojo pozornost usmerili na vplive digitalnih rešitev na okolje. Ko smo opazovali, kako druge dejavnosti vplivajo na okolje, smo pomislili, da tudi naša dejavnost pušča ogljični odtis. Splošna javnost se na žalost tega še ne zaveda in razmere na tem področju so porazne.

Vsi vemo, kakšen odtis pušča vožnja z avtom, a o vplivih uporabe informacijske tehnologije na okolje večina ne ve skoraj ničesar. Vsak klik na spletu pušča ogljični odtis, vsak preneseni podatek, vsaka poizvedba, da dobimo ta podatek, vse naprave, ki so priključene na omrežje, vse to pušča ogljični odtis,« pojasnjuje Marko Bezgovšek. Pri tem omenja britanskega profesorja Mika Hassasa, ki ugotavlja, da je vpliv IT-dejavnosti na okolje že zdaj večji, kot ga povzroča letalska industrija. »IT-dejavnost se na leto poveča za 100 odstotkov.

Po nekaterih študijah porabi že tri odstotke vse svetovne električne energije. Poraba kmetijstva je na primer 4-odstotna,« opozarja Bezgovšek. Težava je tudi, dodaja, ker Evropa tega problema še ni zaznala v vsej njegovi razsežnosti. Za cilj si je zadala digitalizacijo do leta 2030 in hkrati napovedala ogljično nevtralnost do leta 2050. »To ne gre skupaj,« opozarja. »Podjetja in države v digitalizacijo vlagajo velike vsote denarja, pri čemer se ne vprašajo, kakšne bodo njene posledice.«

Nik Jarh

V Evropi je trenutno samo nekaj posameznikov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Med njimi je tudi celjsko podjetje. »Z raziskovanjem tega področja smo spoznali, kakšen porabnik je dejavnost, v kateri delujemo. Zavedamo se vseh negativnih vplivov, ki jih prinaša razvoj informacijske tehnologije. Zato smo začeli snovati rešitve, ki bi bile poleg prednosti, ki jih prinaša digitalizacija, tudi bolj prijazne do okolja,« pojasnjuje Bezgovšek.

Rešitev je zelena digitalizacija

Na izziv, kako zmanjšati negativne vplive uporabe informacijske tehnologije na okolje, v podjetju mBIT odgovarjajo z rešitvami zelene digitalizacije.

Marko Bezgovšek pojasnjuje, da gre pri zeleni digitalizaciji podobno kot pri običajni digitalizaciji za večstopenjski proces. Z njim želi njegovo podjetje z uporabo digitalne tehnologije spremeniti poslovne procese, vendar pri tem v procese načrtovanja in merjenja učinkov poleg običajnih ciljev v enakovreden položaj postavi tudi zelene cilje. »Tu mislim na zmanjšanje vplivov novih digitalnih rešitev na okolje. Rezultat zelene digitalizacije so digitalne rešitve, ki pomenijo manjši ali nični ogljični odtis, torej porabijo manj električne energije,« pravi.

V okviru projekta digITgreen so v podjetju mBIT razvili algoritem, ki natančno iz različnih virov preverja, ali je neko spletno mesto zeleno, ali ga torej napajajo obnovljivi viri energije. Algoritem zna izmeriti ogljični odtis vsakega obiska spletnega mesta. Meri prenos podatkov, upošteva, kolikokrat se posamezni obiskovalci vračajo na neko spletno stran.

Nik Jarh

V naslednjem koraku izmeri, koliko električne energije je treba za prenos teh podatkov in porabo preračuna v izpuste ogljikovega dioksida. »Ta algoritem, ki je na voljo vsem uporabnikom spleta, je naša največja inovacija, za katero smo lani dobili tudi priznanje Regionalne gospodarske zbornice Celje,« je ponosen Marko Bezgovšek. V podjetju so razvili osnovne kriterije in vzpostavili certifikacijski sistem, ki glede na osveščenost okolja v treh različnih stopnjah analizira in preverja spletne digitalne rešitve.

Ne želijo ostati znotraj slovenskih meja

Podjetje mBIT je razvoj projekta digITgreen financiralo z lastnimi sredstvi. Na razpise za pridobitev državnega ali evropskega denarja se doslej ni prijavljalo, ker se ni pripravljeno prilagajati razpisnim pogojem in spreminjati ciljev, ki si jih je zastavilo, pravi Bezgovšek. Dosedanja prodaja njihove inovativne storitve in zanimanje zanjo sta že pokazala, da so se lotili pravih problemov in zanje ponudili tudi prave rešitve. Pri tem poudarja, da zamisel o zeleni digitalizaciji ni nastala zgolj iz komercialnih razlogov, da njen cilj ni bil zaslužek. Vendar če želijo pomembno prispevati k zmanjševanju negativnega vpliva IT-dejavnosti na okolje, ne smejo in tudi ne želijo ostati samo znotraj Slovenije.

»Naše podjetje se usmerja v internacionalizacijo poslovanja. Ker smo majhni, smo pripravili tudi projekt, kako bomo v svoje delovanje vključili različne partnerje doma in v tujini. S prvim v Sloveniji smo pred kratkim že podpisali pogodbo. V prihodnje se bomo torej posvetili širjenju mreže in razvoju algoritma, da bo še boljši,« napoveduje Bezgovšek.

Kot še razkriva, so ga pred kratkim poklicali predstavniki ene od mednarodnih korporacij, ki pa je ne želi imenovati, in prosili za srečanje, na katerem bi se pogovarjali o podatkih, ki jih ima podjetje mBIT. »To je znak, da smo na pravi poti in da imamo rešitve, ki nekaj veljajo in za katere je nekdo ocenil, da se lahko z njimi naredi marsikaj dobrega,« še pravi Marko Bezgovšek.