Bobo

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Koridor ob reki Kolpi predstavlja izjemno nevarno točko na migracijski poti.

Tveganje ne izhaja zgolj iz naravnih lastnosti reke, temveč iz dejstva, da migranti mejo prečkajo v najslabših možnih pogojih: ponoči, po večdnevni hoji, v mrazu in na predelih brez varnih izstopov iz struge.

Ljudje bežijo pred policijskim nadzorom in popuščajo pod pritiskom tihotapcev, kar jih potiska na skrite in bistveno bolj tvegane prehode.

Najnovejši niz dogodkov kaže, da se tveganje ne zmanjšuje. Nasprotno, smrti je občutno več kot v preteklih letih. Zgolj aprila in maja 2026 so preiskovalci na ožjem koridorju zabeležili najmanj enajst smrti.

Ob vsem tem tragičnem dogajanju in strmi rasti števila žrtev pa bi se morali vprašati, zakaj? Zakaj ista reka iz meseca v mesec zahteva višji smrtonosni davek?

Na Hrvaškem

V Kolpi in Mrežnici našli štiri moška trupla, preiskava v teku

Tranzitna pot in naraščajoča statistika

Slovenija za večino ljudi na tej poti ni ciljna država, temveč tranzitna točka. Svet EU zahodnobalkansko pot uradno opisuje kot tranzitni koridor, po katerem se posamezniki premikajo proti zahodnejšim državam EU. Tudi slovenska policija ugotavlja, da migranti praviloma nadaljujejo pot proti Zahodu. Koridor tako hkrati predstavlja varnostni problem nedovoljenih vstopov in humanitarno tragedijo smrtonosnih prehodov.

Sašo Švigelj

Javno dostopni podatki ostajajo nepopolni, saj na Balkanu ni enotne javne baze za utopitve in druge smrti migrantov. Kronologija najbolj izstopajočih javno dokumentiranih dogodkov kljub temu razkriva skrb vzbujajočo sliko, ki jasno prikazuje nedavni skok smrtnosti.

Zbrani podatki kažejo, da smrtnost ni omejena izključno na Kolpo, temveč se razliva po celotnem dostopnem koridorju proti slovenski meji, vključno z Mrežnico in Korano. Uradne in medijske evidence niso povsem usklajene, kar pomeni, da javno objavljeni seštevki verjetno močno podcenjujejo resnično število mrtvih.

Sašo Švigelj

Uspešen pregon tihotapcev ne zmanjša števila mrtvih

Odgovor na vprašanje, zakaj število žrtev raste, preiskovalci najdejo v prepletu zaostrenega nadzora in naravnih pasti. Zapiranje in strožji nadzor formalnih poti ne ustavita migracij, temveč ljudi potisneta v roke organiziranih kriminalnih združb. Tihotapci optimizirajo izključno skrivanje pred policijo, medtem ko varnost ljudi popolnoma zanemarijo.

Slovenska in hrvaška policija tesno sodelujeta v operativni skupini ZeBRa. Organi pregona so od leta 2016 uspešno prijeli več kot osem tisoč tihotapcev. Represivna učinkovitost sicer pomeni velik uspeh pri pregonu kriminala, vendar sama po sebi ne zmanjša smrtonosne nevarnosti poti. Dejanja policije gibanje ljudi zgolj premaknejo globoko v gozd, v trdo temo in na najnevarnejše rečne odseke.

Na teh odsekih narava ne opozarja. Kolpa, ki podnevi privablja turiste z brzicami, ponoči postane smrtonosna past. Agencija Republike Slovenije za okolje na posameznih merilnih postajah pogosto beleži temperature vode zgolj okoli 11 stopinj Celzija.

· Kronika

V Kolpi pri Preloki našli tri mrtve

Reševalne organizacije strogo opozarjajo, da voda s temperaturo pod 15 stopinj Celzija sproži hladnovodni šok, kar povzroči hitro in nenadzorovano hlastanje za zrakom ter popolno odpoved mišic. Reka teče skozi soteske in kanjonski svet karbonatne podlage, kar pomeni strme bregove in pomanjkanje varnih izstopnih točk.

Žrtve pogosto presenetijo globina, močni tokovi ali pa posamezniki preprosto ne znajo plavati.

Bobo

Smrti, ki jih izbriše birokracija

Fizična nevarnost reke se hitro združi z družbeno nevarnostjo. Ljudje v stiski pogosto ne pokličejo pomoči takoj. Strah pred vračanjem, dolgimi policijskimi postopki in popolna odvisnost od tihotapcev vplivajo na ravnanje ljudi. Ko posameznik pomoč razume kot tveganje, reševalce pokliče prepozno. V hladni vodi in trdi temi pa pozneje skoraj vedno pomeni prepozno.

Ceno zaprtih in strogo nadzorovanih meja najbolj nazorno prikazuje pokopališče v Vojni vasi pri Črnomlju. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je tam oktobra leta 2025 odkril prvi spomenik v Sloveniji, ki opominja na ljudi, ki so izgubili življenje ob prečkanju Kolpe.

Novinarji tednika Mladina so poročali, da obeležje stoji ob osmih grobovih popolnoma neznanih oseb. Njihova smrt ne predstavlja le osebne in družinske tragedije, temveč prinaša popoln administrativni izbris. Ljudje v reki izgubijo življenje, nato pa še ime.

· Kronika

Utopljenec v Kolpi - sedem jih je reko prečkalo, enemu ni uspelo

Glavno breme reševanja in soočanja s tragedijami prepogosto pade na lokalno prebivalstvo in prostovoljne gasilce. Pripadniki prostovoljnih gasilskih društev vedno znova prvi sedejo v čolne in iz ledeno mrzle vode rešujejo utapljajoče ali na breg vlečejo posmrtne ostanke.

Ob tem ne smemo spregledati hudega psihološkega davka, ki ga takšni prizori puščajo na prebivalcih obmejnih vasi. Ti ljudje niso izurjeni profesionalni reševalci, temveč domačini, ki se z neusmiljenimi posledicami širših migracijskih politik srečujejo neposredno na svojih dvoriščih.

Profimedia