Kdo je dobil največ všečkov? Otroci se pogosto merijo preko digitalnih potrditev namesto resničnih interakcij.
Ko pomislimo na izraz digitalne droge, začnemo razmišljati o vplivu tehnologije na vsakdanje življenje. Pred očmi se nam pojavijo otroci, zatopljeni v svet svojih telefonov in tablic. Njihove oči se zasvetijo ob vsakem obvestilu ali zvoku naprave, ki opozarja, da je prišla nova vsebina. Takšen zvok, pogosto imenovan ping, sproži občutek radovednosti in pričakovanja, vsak klik ali drsenje po zaslonu pa sproži občutek zadovoljstva, ki je posledica sproščanja dopamina v možganih.
Zanimivo je, da ta problem ni omejen le na otroke. Digitalna zasvojenost se pogosto začne doma, kjer odrasli, ki neprestano preverjajo telefone, brskajo po družbenih omrežjih, igrajo igre ali uporabljajo naprave pred spanjem, s takim vedenjem nevede postanejo vzor svojim otrokom.
Starši, ki pozno zvečer preverjajo e-pošto ali družbena omrežja, ne gredo na sprehod brez telefona, potrebujejo stalno stimulacijo s televizijo ali radiem, otrokom nehote kažejo, da je tako vedenje povsem normalno.
Šokantne številke v Sloveniji in svetu
Digitalna zasvojenost je postala resničnost, ki jo potrjujejo tudi mnoge raziskave. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) uporablja internet več kot 95 odstotkov mladih med 15 in 24 let, od tega 17,4 odstotka kaže visoko tveganje za problematično rabo interneta ali digitalno zasvojenost. Več kot polovica mladih v Sloveniji poroča o pomanjkanju spanja, ki ga pripisujejo uporabi telefonov in družbenih omrežij.
Globalno so številke prav tako zaskrbljujoče. Po raziskavah, objavljenih na PubMed, približno 27 odstotkov svetovne populacije kaže znake kompulzivne rabe pametnih telefonov, okoli 17 odstotkov mladih je odvisnih od družbenih omrežij, 14 odstotkov pa kaže znake internetne odvisnosti. Šokanten podatek je, da kar eden od petih mladih po svetu ne more preživeti dneva brez nenehnega preverjanja telefona.
Uporaba telefonov pred spanjem zaradi modre svetlobe, ki zavira hormon melatonin, zmanjšuje kakovost spanja in podaljšuje čas, potreben za uspavanje.
Notranji mehanizem aplikacij: zakaj se ne moremo odklopiti?
Aplikacije in družbena omrežja niso naključno zasnovana, ampak premišljeno ustvarjena z namenom, da uporabnika zadržijo čim dlje. Algoritmi analizirajo vsako interakcijo, kaj kliknemo, koliko časa gledamo določeno vsebino, katere objave všečkamo ali komentiramo – in na podlagi tega takoj prilagajajo nov tok vsebin.
Cilj je sprožiti občutek zadovoljstva in nagrade, ki ga v možganih ustvarja dopamin. Obvestila, neskončno drsenje in interaktivne funkcije so zasnovane tako, da vsakič, ko uporabnik klikne ali prejme novo vsebino, doživi kratkoročno nagrado. S tem se vzpostavlja krog kompulzivne uporabe, kjer je težko prekiniti uporabo.
Otroci pogosto ne razumejo, zakaj ne morejo odložiti telefona, starši pa jim tega ne pokažejo z zgledom, s čimer se vzorci njihovega vedenja utrjujejo.
Namesto igre in pogovora se otroci izgubljajo v zaslonih – sodobna oblika osamljenosti.
Kako prepoznamo znake digitalne zasvojenosti?
Neprestano preverjanje naprav: otrok ali odrasel stalno gleda telefon, tablico ali računalnik, tudi ko to ni nujno. Na primer, najstnik med družinskim kosilom večkrat pogleda telefon, da preveri sporočila ali družbena omrežja, čeprav je v teku družinski pogovor.
Motnje spanja: uporaba digitalnih naprav pred spanjem ali ponoči vodi v pomanjkanje spanja. Na primer, otrok bere obvestila na telefonu do polnoči in naslednji dan v šoli težko ostane buden.
Izguba nadzora: posameznik ne more prekiniti uporabe aplikacij ali iger, tudi ko to želi. Na primer, mladostnik obljubi, da bo igral le 10 minut, a igra več ur zapored brez prekinitve.
Zmanjšana koncentracija in pozornost: težave pri šolanju, delu ali vsakodnevnih opravilih zaradi stalnih motenj in prekinitve pozornosti, ki jih povzročajo digitalne naprave. Na primer, otrok med domačo nalogo stalno preklaplja med igro na telefonu in učenjem, zato naloge ne dokonča ali dela napake.
Družbena izolacija: omejevanje stikov z vrstniki ali družino v prid uporabi digitalnih vsebin. Na primer, otrok se raje zapre v svojo sobo in gleda videoposnetke, kot da bi se šel igrat s prijatelji ali bi sodeloval v družinskem druženju.
Razdražljivost ali tesnoba: občutek nelagodja, jeze ali tesnobe, če ni dostopa do naprav ali digitalnih vsebin. Na primer, najstnik postane jezen ali nervozen, če mu starši vzamejo telefon pred spanjem ali omejijo čas igranja.
Kompulzivna potreba po stimulaciji: stalna potreba po novih vsebinah, obvestilih ali interakcijah na spletu. Na primer, odrasel ne more nehati brskati po novicah in družbenih omrežjih, tudi če ima pomembne službene naloge ali družinske obveznosti.
Otroci, ki so odvisni od digitalnih vsebin, so bolj nagnjeni k tesnobi in razdražljivosti, saj postanejo njihovi možgani zaradi preveč dražljajev "preobremenjeni".
Telefon ne sodi na stranišče
Veliko najstnikov brska po telefonu ali igra igre še med obiskom stranišča. Takšna navada ne povečuje le tveganja za digitalno zasvojenost, temveč lahko zaradi dolgotrajnega sedenja povzroči tudi hemoroide, omedlevico in druge resne zdravstvene težave.
Iskanje zasebnosti – stranišče je eno redkih mest, kjer so otroci lahko sami in brez nadzora staršev ali vrstnikov "pobegnejo" v digitalni svet.
Posledice za zdravje in razvoj
Kompulzivna uporaba digitalnih medijev vodi v pomanjkanje spanja, zmanjšano pozornost, slabšo samopodobo, anksioznost in depresijo. Pri najstnikih obstaja tudi povečano tveganje za samomorilne misli in vedenja. Šokanten podatek je, da mladi, ki so visoko izpostavljeni digitalnim zasvojenostim, v povprečju spijo kar dve uri manj kot njihovi vrstniki, kar vpliva tudi na njihov razvoj in sposobnost učenja.
Ugotovitve kažejo, da digitalna zasvojenost ni le posledica časa, ki ga preživimo pred ekranom, ampak predvsem posledica tega, kako uporabljamo digitalne vsebine in katere vzorce vedenja pri tem razvijamo.
Če otroci opazujejo odrasle, ki ne morejo preživeti dneva brez stalnih digitalnih stimulacij, kot so telefoni, družbena omrežja ali televizija, začnejo posnemati iste vzorce vedenja in jih dojemajo kot normalne in sprejemljive.
Če otrok ali odrasel ne more biti prisoten ob kosilu brez pogleda na telefon, je to opozorilo, da je čas za vzpostavitev meja in digitalnih ritualov.
Kaj lahko storijo starši?
Prvi korak je, da se izognemo prepovedim, ki pogosto vodijo v nasprotni učinek. Bolj učinkovito je, da z otrokom vzpostavimo odprt dialog, da lahko razume, zakaj so omejitve potrebne.
Čas brez zaslonov mora postati družinski ritual, kjer so telefoni med kosilom, druženjem ali sprehodi shranjeni stran od nas. Pomembno je, da se z otrokom pogovorimo o tem, zakaj so omejitve sploh pomembne. Če pa otrok že kaže znake problematične rabe, je dobro da poiščemo strokovne pomoč pri pediatru ali otroškem psihologu.
Starši morajo z zgledom pokazati, da lahko živijo in se zabavajo brez nenehnega preverjanja telefonov, televizije ali radia. S tem učijo otroke samoregulacije in pomagajo ustvariti zdravo digitalno okolje, kjer tehnologija služi življenju in ne obratno.
Digitalni svet ni sovražnik, a če ga pustimo brez nadzora, lahko postane okolje, ki postopoma uničuje zdravje in vsakodnevno življenje družin. Če želimo, da naši otroci odrastejo v ljudi, ki znajo uporabljati tehnologijo odgovorno, moramo začeti pri sebi in biti zanje resničen vzor.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Profimedia
