Profimedia

V Franciji se je v zadnjem obdobju razplamtela razprava o predlagani novi obdavčitvi najbogatejših. Francija se namreč srečuje z visokim proračunskim primanjkljajem, zaradi načrtov, da bi ta primanjkljaj znižali, pa sta v zadnjem letu dni padli že dve vladi, ki svojih proračunov nista uspeli spraviti skozi parlament.

Nedavno, v začetku septembra, je padla vlada premierja Francoisa Bayrouja, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je zamenjavo našel v obrambnem ministru Sebastienu Lecornuju, ki pa ima zdaj pred sabo isto težavo, znižanje proračunskega primanjkljaja.

Manjšinska vlada

Macron za novega premierja imenoval obrambnega ministra

V luči politične krize v Franciji je francoski ekonomist Gabriel Zucman predlagal nov davek na bogastvo v višini dveh odstotkov na premoženje nad 100 milijoni evrov. Če je Zucman med rajo postal zvezdnik, pa se je na njegov predlog vsul plaz kritik ogorčenih bogatašev, ki bi jih doletel ta davek. Po nekaterih ocenah bi tako imenovan Zucmanov davek, če bi ga uvedli, veljal za približno 1800 gospodinjstev, v državno malho pa bi se steklo približno 20 milijard evrov letno.

Eden najglasnejših kritikov je Bernard Arnault, izvršni direktor luksuzne skupine LVMH in eden najbogatejših Zemljanov. Po besedah Arnaulta, ki je Zucmana označil za »skrajno levega aktivista,« bi bil ta davek za francosko gospodarstvo »smrtonosen.«

Ni trajalo dolgo, pa se je na vse skupaj odzval še slavni francoski ekonomist Thomas Piketty. Besede Arnaulta je označil za »nesmisel« ter poudaril, da je med letoma 2010 in 2025 »več kot 500 najbogatejših ljudi« svoje premoženje povečalo za kar »500 odstotkov«. Po besedah Pikettyja bi ob uvedbi 2-odstotnega davka »trajalo stoletje, da bi se vrnili na raven iz leta 2010, če predpostavimo, da v vmesnem času ne prejemajo dohodka.« Ob tem se je vprašal, ali bi to francosko gospodarstvo resnično spravilo na kolena?

Profimedia

Trend umika od neposredne obdavčitve bogatih

Francija sicer ni edina evropska država, ki si prizadeva zakrpati luknjo v javnih financah in se posledično spogleduje z raznimi idejami obdavčitve najbogatejših. Z vprašanjem neenakosti pri delitvi bogastva se ukvarjajo oblasti po celotnem svetu in nič drugače ni v Evropi. Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je v evroobmočju v prvem delu leta 2025 najbogatejših 5 odstotkov prebivalstva razpolagalo s kar 45 odstotki celotnega neto premoženja gospodinjstev.

Ena od večnih zamisli, ob kateri srce zaigra revežu, a na politični ravni ne uživa podpore, je plačevanje davka od neto premoženja za najbogatejše. Ovire sicer ne predstavljajo samo politiki in elita, ki bi morala v državne malhe prispevati več, temveč tudi številni ekonomisti in davčni strokovnjaki, ki menijo, da neposredna obdavčitev bogastva ni najbolj učinkovita rešitev.

Vlada

Prihaja davčna razbremenitev za samostojne podjetnike

Na splošno je v Evropi v zadnjih desetletjih opaziti ravno obraten trend, in sicer trend umika od tovrstne neposredne obdavčitve neto premoženja posameznika. Po podatkih ameriškega možganskega trusta Tax Foundation v letu 2025 tak davek poznajo le še tri evropske države, in sicer Španija, Norveška in Švica. Za primerjavo, pred tremi desetletji je tak davek poznalo 12 držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Kar zadeva evropske države, ga je že leta 1994 ukinila Avstrija, ki sta ji leta 1997 sledili Danska in Nemčija. Leta 2001 ga je ukinila Nizozemska, leta 2006 Finska, Islandija in Luksemburg, nato leta 2007 še Švedska.

Španija, Švica in Norveška

Španija pozna progresiven davek od neto premoženja, ki znaša od 0,16 do 3,5 odstotka za premoženje nad 700.000 evri, pri čemer je španska vlada leta 2022 uvedla še dodaten, tako imenovan »solidarnosten davek od premoženja.« Ta znaša od 1,7 do 3,5 odstotka za posameznike z neto sredstvi nad tremi milijoni evrov in je bil sprva načrtovan kot začasen ukrep v času zadnje krize na področju življenjskih stroškov v EU, a zdaj že velja za trajen davek.

Norveški davek od neto premoženja znaša odstotek od neto premoženja posameznika za tiste z neto premoženjem med 145.000 in 1,7 milijona evra. Posamezniki, ki se ponašajo s še večjim premoženjem, pa so obdavčeni z 1,1-odstotno stopnjo.

Finance

Božičnica: kaj pomeni, kdo jo prejme in kako je obdavčena

V Švici je zadeva nekoliko bolj zapletena, saj se spodnja meja obdavčitve neto premoženja razlikuje glede na posamezen kanton.

Koliko poberejo? Po podatkih OECD je Švica v letu 2023 z naslova tega davka pobrala 9,5 milijarde evrov, kar skupno znaša 4,3 odstotka skupnih davčnih prihodkov. V Španiji je bil ta znesek 3,1 milijarde evrov oziroma 0,6 odstotka vseh pobranih davkov. Norveški dacarji so na drugi strani pobrali 2,7 milijarde evrov, kar je znašalo 1,5 odstotka vseh pobranih davščin.

Profimedia

Zakaj državam ta davek ne diši?

Glede na eno od poročil OECD, so v državah, ki so podobne davke ukinile, kot razloge večinoma navajali neučinkovitost tega davka in tveganje bega kapitala, saj je kapital mobilen tako kot bogataši, ki so jim po svetu na voljo številne davčne oaze. S tem države ne ostanejo zgolj brez prihodkov z naslova neposrednega davka na neto premoženje, temveč tudi brez izkupička z naslova davščin na dohodek in potrošnjo. Najbogatejši seveda poznajo tudi druge trike za »skrivanje« svojega premoženja. Spretno izkoriščajo sklade, vlagajo v predmete, za katere veljajo razne davčne izjeme ali pa je njihovo vrednost težko oceniti, kot so denimo starine.

Analiza

Rekordna božičnica v Sloveniji: skoraj 5000 evrov na zaposlenega

Kritiki na drugi strani opozarjajo, da se vse to tako ali tako dogaja že danes in da je bojazen pred begom kapitala pretirana. Kot je nedavno opozoril Zucman, družbena smetana, posamezniki, ki spadajo med 0,0001 odstotka najbogatejših, denimo v Franciji in na Nizozemskem že danes ne plačujejo skoraj nobenih davkov, saj lahko svoje premoženje »parkirajo v finančne holdinge.« »Moramo zagotoviti, da bodo milijarderji plačali vsaj toliko kot pripadniki drugih družbenih skupin,« je dejal za tiskovno agencijo Reuters. Po njegovih besedah gre za »osnovno vprašanje pravice in spoštovanja do temeljnih načel pravične obdavčitve.«