Nebojša Tejić

Smo v času, ko v sadovnjakih in vinogradih ne manjka opravil, kar se pozna tudi po povečanem povpraševanju po sezonskih delavcih.

· Sezonsko delo v kmetijstvu

Po sezonske delavce tudi v Nepal in Moldavijo; najboljši so upokojenci

Na Zavodu za zaposlovanje na enem mestu vodijo aktualno ponudbo sezonskih del v letošnji jeseni. Trenutno 9 ponudnikov v več regijah skupno išče do 192 delavcev za različne vrste del. Največ delavcev potrebujejo za obiranje jabolk, trgatev in ostala dela v sadovnjaku. Interesenti za delo pa lahko izbirajo tudi med ponudbami za praznjenje gajbic, okopavanje in vožnjo traktorja z obiralno prikolico.

Kaj sploh je sezonsko delo?

Kot izhaja že iz samega izraza, je sezonsko delo krajša oblika dela v obdobju, ko je za posamezne dejavnosti značilno izrazito povečan obseg potreb po delavcih. Sezonsko delo se lahko denimo opravlja v kmetijstvu, gozdarstvu, gostinstvu ali turizmu.

Kako je sezonsko delo zakonsko urejeno?

Delodajalec in delavec lahko pri opravljanju sezonskega dela sodelujeta na več načinov. Pogost način je sklenitev podjemne pogodbe ali pogodbe o sodelovanju s samostojnim podjetnikom.

Pri tem je treba biti pozoren, ali delo vsebuje elemente delovnega razmerja, kot jih opredeljuje zakon o delovnih razmerjih. Bistveni elementi delovnega razmerja so prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, plačilo za delo, osebno opravljanje dela, nepretrgano opravljanje dela, opravljanje dela po navodilih in opravljanje dela pod nadzorom delodajalca. Če so ti elementi prisotni, je mora delodajalec z delavcem namreč skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Običajna oblika sodelovanja med delodajalcem in delavcem pri sezonskem delu je tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki jo za tovrstno obliko dela predvideva zakon o delovnih razmerjih. Vendar pa velja pri sklenitvi pogodbe za določen ča prav tako paziti na nekatere morebitne značilnosti dela.

Profimedia

Če delavec delo opravlja v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu in ob tem opravi več ur od polnega delovnika, se lahko na njegovo zahtevo ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. S tem se delovni dnevi štejejo v delavčevo delovno dobo. Ta v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.

Kako pa je z odpravnino po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas? Delavec je do odpravnine upravičen, če je sezonsko delo opravljal več kot tri mesece v koledarskem letu, sicer pa je delodajalec ni primoran izplačati.

Obenem delodajalec praviloma ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, če je njihov neprekinjen čas trajanja daljši od dveh let.

Prejemniki denarnega nadomestila, pozor!

Na Zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da so sezonska dela lahko priložnost za dodatni zaslužek. Morajo pa brezposelni prejemniki denarnega nadomestila, ki se odločijo za takšno obliko dela, o tem poročati. Velja namreč obveznost, da morajo o vsaki podlagi za izplačilo dohodka iz dela, o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila sproti obveščati Zavod.

Zakaj je to pomembno? Če prejemniki denarnega nadomestila prejemajo dohodek v višini več kot 200 evrov neto na mesec, se jim denarno nadomestilo zniža.