V smeteh konča tudi povsem dobra hrana. Kakšne so rešitve?
V Sloveniji še vedno zavržemo preveč hrane, pri tem pa je skoraj tretjina vse zavržene hrane še užitne.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za mnoge ljudi na svetu hrana ni nekaj samoumevnega, to bi lahko trdili tudi še za nekaj preteklih generacij Slovencev in Slovenk. Pravo obilje smo dosegli šele pred nekaj desetletjih, zdaj pa zavržemo približno 80 kilogramov na osebo, skrbi pa podatek, da je skoraj tretjina te hrane še užitne.
Največ odpadne hrane, skoraj polovica, nastane v gospodinjstvih, sledijo gostinstvo in strežba, proizvodnja hrane, najmanj pa so zavržejo v trgovinah z živili.
Hrane ni dovoljeno kar tako deliti
Največ odpadne hrane pri nas predelajo v bioplinarnah in kompostarnah. A kako zmanjšati presežke in predvsem kaj narediti s hrano, ki je še užitna, da ta ne bi končala v smeteh? Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da presežke hrane, ki jih donirajo največkrat trgovci, prevzemajo različne humanitarne organizacije po Sloveniji. Zakon o hrani pa določa, da so posredniki za razdeljevanje donirane hrane lahko humanitarne organizacije, invalidske organizacije, nevladne organizacije, ki opravljajo humanitarno dejavnost na področju socialnega varstva in javni zavodi, ki delujejo na področju socialnega varstva.
Humanitarne organizacije morajo seveda s hrano ravnati po pravilih varne hrane, hrano pa pogosto donirajo trgovine na drobno.
V trgovinah, čeprav tam po podatkih Sursa zavržejo še najmanj hrane, pa pravijo, da je pobiranje hrane, ki je še užitna, pri nas sistemsko še ni najbolje urejeno in še vedno poteka večinoma prostovoljsko.
Trgovci spremljajo, kaj se kupuje in koliko
Tako so v Sparu povedali, da je trgovina še najmanjša težava pri nas glede presežkov hrane, a da si vseeno prizadevajo, da je presežkov hrane pri njih čim manj. »Z rednim spremljanjem prodaje v naših trgovinah omogočamo optimalno naročanje izdelkov in s tem minimalna vračila hrane. Posebej skrbno ravnamo z izdelki, ki se bližajo izteku roka uporabe in jim že nekaj dni pred tem znižamo cene. Te izdelke v trgovini posebej izpostavimo in jih označimo z oznako 'Spoštujmo hrano'. Prodajamo le živila, ki so neoporečna in še vedno primerna za uživanje v roku uporabe,« so pojasnili v Sparu.
Če pa zaznajo, da produkt ne ustreza zakonskim standardom, so ga prisiljeni zavreči, take zbirajo ločeno, za ustrezen odvoz pa skrbi zunanji izvajalec.
Da še užitna hrana ne gre v nič, pa pri njih že več kot deset let donirajo hrano pooblaščenim humanitarnim organizacijam, in to po točno določenih protokolih, pod tega na kakšen način se hrana v trgovinah prevzema.
Osveščanje potrošnikov
»Pri tem gre tako za sveže pripravljeno hrano v trgovini kot tudi zelenjavo, pakirana in konzervirana živila ter mlečne in pekovske izdelke, ki jih dobrodelne organizacije konec dneva prevzamejo v naših trgovinah in jih odpeljejo ter razdelijo med pomoči potrebne. Število naših trgovin, ki oddajajo viške hrane, se vsako leto veča. Smo pa tu odvisni tudi od razpoložljivosti in kapacitet organizacij, ki viške prevzemajo,« pojasnjujejo v Sparu.
Zato, tako v Sparu, je pomembno tudi osveščanje potrošnikov o zmanjševanju količin odpadne hrane v njihovih gospodinjstvih. Zato so tudi izdali vodnik za trajnostno nakupovanje, kjer kupcem med drugim tudi z nasveti in namigi svetujejo, kako čim bolje izkoristiti nakupljena živila, prav tako pa so oblikovali pomočnika umetne inteligence z imenom Porabi sestavine, ki uporabnikom svetuje, kako porabiti ostanke hrane.
Za pridelavo hrane porabimo veliko energije in surovin
V trgovinah v poprečju iz prodaje, kot omenjeno, odstranijo največ svežih nepakiranih živil, torej sadja in zelenjave, kruha in pekovskih izdelkov ter mesnih izdelkov.
Konec koncev se za hrano porablja veliko surovin in različnih virov, na ravni EU letno porabimo toliko vode za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, kolikor jo je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih. Da o samooskrbi s hrano ne govorimo, pridelava je danes zahtevna in dejansko vsakič, ko zavremo hrano, vržemo v smeti veliko denarja in energije.
Nekaj nasvetov, kako kupovati
Strokovnjaki pravijo, da je možno količino zavržene hrane zmanjšati že z nekaj ustvarjalnosti, na primer tako, da ostanke obrokov spremenimo v okusne jedi. Tako na primer pomaga vnaprejšnje načrtovanje tedenskega jedilnika, v Sparu svetujejo, da se po nakupih odpravite s seznamom živil, ki jih nameravate kupiti. Prav tako pomaga izbira sezonskih in lokalno pridelanih živil, ostanek hrane pa zamrznite ali iz njih skuhajte nove jedi.
Že pripravljeno jed lahko seveda uporabite za več obrokov ali pa, če je to možno, poskrbite za kompostiranje odpadnih živil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
