Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Najnovejše makroekonomske napovedi Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da bo zaradi vztrajanja konflikta na Bližnjem vzhodu inflacija v evrskem območju letos višja od predhodnih pričakovanj, gospodarska rast pa nekoliko nižja. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov pa v ECB v prihodnjih dveh letih pričakujejo ponovno stabilizacijo razmer.

Inflacija se bo glede na napovedi letos okrepila na tri odstotke, kar ob vztrajanju osnovne inflacije na povišanih ravneh primarno odraža pospešek v energetski inflaciji zaradi visokega skoka cen energentov na svetovnih trgih. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov se pričakuje, da se bo inflacija v 2027 in 2028 znova umirila in znašala 2,3 odstotka in dva odstotka.

Visoke cene energentov in povišana negotovost bodo ob tem zaviralno vplivali na gospodarsko aktivnost, ob čemer se bo realni bruto domači proizvod evrskega območja letos povečal za 0,8 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 1,2 odstotka oziroma 1,5 odstotka.

Donald Trump (ponovno) obljubil dogovor

Zaradi preobrata na Bližnjem vzhodu velik padec cen nafte

Alternativni scenariji

V luči visoke negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu so člani sveta ECB poleg osrednje napovedi obravnavali tudi alternativne scenarije. Ti kažejo, da bi drugačne predpostavke glede cen energentov, negotovosti in jakosti sekundarnih inflacijskih učinkov vodile do občutno spremenjenih makroekonomskih napovedi.

Neugodni in zaostreni scenarij kažeta, da bi dodatna rast cen energentov na svetovnih trgih - ob odsotnosti dodatnega odziva denarne politike in ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda - lahko vodila do višje inflacije na srednji rok. Po drugi strani pa blagi scenarij kaže, da bi hitrejši upad cen energentov zaradi ugodnega razpleta konflikta na Bližnjem vzhodu lahko vodil do izrazitejšega in hitrejšega znižanja inflacije, je povzel guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Gospodarstvo

GZS zaradi tega slabša napovedi gospodarske rasti v Sloveniji

Višje in volatilne cene energentov ter porast širše zasnovanih indeksov cen surovin vplivajo na tržna inflacijska pričakovanja, ki na kratek rok ostajajo povišana. Tržni udeleženci posledično pričakujejo, da bo svet ECB v letošnjem letu zviševal ključne obrestne mere, je dodal Dolenc.

Zahtevane donosnosti evrskih državnih in privatnih obveznic se nahajajo na višjih nivojih kot pred izbruhom konflikta na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani so se premije za tveganje na segmentu privatnih obveznic znižale. Globalni delniški indeksi so od konca aprila večinoma rasli in ostajajo blizu rekordnih ravni kljub delni korekciji v zadnjem tednu, ki je bila posledica zmanjšanja optimizma glede nadaljnje rasti v tehnološkem sektorju.

ECB je odločil, da obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, po novem znaša 2,25 odstotka. "Menimo, da nam v razmerah visoke negotovosti glede velikosti in vztrajnosti energetskega šoka ta nivo obrestnih mer omogoča primeren odziv na nadaljnji razvoj dogodkov. Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri dveh odstotkih na srednji rok," je dejal Dolenc.