Kakšen zrak dihamo: Ali veste, kdaj je zrak doma preveč obremenjen?
Ko slišimo besedo onesnaženje zraka, si večina predstavlja prometne zamaške, dim iz tovarn ali smog nad mestom. A resnica je, da največ časa preživimo za zaprtimi vrati svojega doma – tudi do 90 odstotkov dneva. Če je zrak v notranjih prostorih slab, ga vdihavamo vedno znova.
Notranji zrak je pogosto bolj onesnažen od zunanjega. V njem se kopičijo ogljikov dioksid, hlapne organske spojine, prašni delci, plesen in celo radioaktivni plin radon. Teh snovi ne vidimo in ne zavohamo, a vseeno vplivajo na naše zdravje.
Kaj vse dihamo doma
Najpogostejši onesnaževalec je ogljikov dioksid, ki nastaja pri dihanju, kuhanju in ogrevanju. Če vrednosti narastejo, se hitro pojavi občutek utrujenosti, slabša koncentracija in pogosti glavoboli. Tudi materiali, ki nas obdajajo – od pohištva do talnih oblog –, lahko sproščajo formaldehid in druge hlapne spojine, ki dražijo oči, povzročajo alergije in dolgoročno obremenjujejo dihala.
Prah in mikrodelci so še ena stalnica v naših domovih. V zrak pridejo med kuhanjem, kurjenjem, prižiganjem sveč ali cigaret in z zunanjim prahom. Najnevarnejši so najmanjši delci, ki prodrejo globoko v pljuča in včasih celo v kri. Vlažnost v prostoru pa pogosto prinese težave s plesnijo. Ta ne pomeni le grdih lis na stenah, temveč tudi sproščanje spor, ki škodujejo zdravju.
Posebno pozornost si zasluži radon. Gre za plin brez barve in vonja, ki prihaja iz tal. V Sloveniji so območja, kjer so njegove vrednosti višje od povprečja. Razlog se skriva v geološki podlagi naše države – veliko je apnenca, dolomita in uranove rude, iz katerih se radon sprošča. Ker se radon naravno kopiči v tleh in razpokah kamnin, lažje prehaja v stavbe, zlasti tam, kjer so temelji neposredno v stiku s takšnimi plastmi. Prav zaradi te geološke posebnosti ima Slovenija v povprečju višje koncentracije radona kot mnoge druge evropske države, največ pa ga najdemo v kleteh in pritličjih, kjer je izmenjava zraka slabša. Radon je drugi najpogostejši vzrok za pljučnega raka, takoj za kajenjem. Ocenjuje se, da je odgovoren za približno 10 odstotkov primerov pljučnega raka v Sloveniji. Čeprav so te številke težko predstavljive, pomenijo, da vsako leto na stotine ljudi zboli zaradi plina, ki se tiho kopiči v njihovih domovih.
Koliko je »preveč«
Strokovnjaki opozarjajo, da so v marsikaterem domu vrednosti ogljikovega dioksida ponoči tudi dvakrat višje od priporočene meje. Ko družina zapre okna in vrata spalnice, se zrak hitro obremeni, saj več ljudi diha v istem prostoru, brez svežega dotoka kisika. To pomeni, da človek celo noč vdihava zrak, v katerem ni dovolj kisika, hkrati pa se kopiči vse več ogljikovega dioksida. Posledica je slabši spanec, ki ga spremlja nemirno obračanje, nočno prebujanje ali celo glavobol ob prebujanju. Naslednji dan se to pokaže kot utrujenost, počasnejše razmišljanje in slabša zbranost pri delu ali učenju. Nič nenavadnega ni, da otroci v šoli težje sledijo pouku, odrasli pa imajo občutek, da jim manjka energije, čeprav so prespali celo noč.
Kako ugotovimo, da je zrak slab
Zrak v prostoru je lahko obremenjen, ne da bi to takoj opazili. Pogosti glavoboli, suhe oči, občutek teže v prostoru ali stalna utrujenost so lahko znaki, da nekaj ni v redu. Previsoka vlažnost se pokaže z rosenjem oken, vonjem po zatohlem in pojavom plesni na stenah. Prenizka vlažnost pa prinaša suhe ustnice, razpokano kožo in boleče grlo.
Radona sami ne moremo zaznati, zato ga odkrijejo le merilniki. To je tudi eden od razlogov, da je še posebej nevaren – dolgo lahko vdihavamo povišane ravni, ne da bi vedeli.
Merjenje kakovosti zraka
Na voljo so naprave, ki merijo vrednosti ogljikovega dioksida, vlago, temperaturo, prašne delce in celo hlapne spojine. Osnovni merilniki so cenovno dostopni, za nekaj deset evrov že dobimo napravo, ki pokaže osnovne podatke. Naprednejše naprave, ki merijo več parametrov hkrati, stanejo več sto evrov, a so natančnejše.
Merilniki so preprosti za uporabo in podatke prikazujejo v realnem času. Tako hitro vidimo, kdaj je treba prezračiti, ali kje so vrednosti v prostoru najvišje. Za radon obstajajo posebni testi, ki jih izvajamo dalj časa, da dobimo realno sliko.
Kaj lahko storimo sami
Najenostavnejši ukrep je prezračevanje. Če prostor večkrat na dan za nekaj minut na stežaj prezračimo, se vrednosti ogljikovega dioksida in vlage hitro znižajo. V novih, dobro izoliranih stanovanjih se priporoča mehansko prezračevanje z rekuperacijo, ki zagotavlja stalno izmenjavo zraka brez toplotnih izgub.
Pomembno je tudi, da pri prenovah izbiramo materiale z nizkimi emisijami hlapnih spojin in da čistila uporabljamo zmerno, v dobro prezračenih prostorih. Vlažnost zraka lahko nadzorujemo z vlažilniki ali razvlažilniki. Rastline so lahko lep dodatek, saj nekoliko izboljšajo vlažnost in vežejo določene toksine. Največ pa naredimo, če se odpovemo kajenju v notranjih prostorih.
Posledice slabega zraka
Zdravstvene težave zaradi slabega zraka niso redkost. Pri otrocih se kažejo v pogostih prehladih, alergijah in slabši koncentraciji pri učenju. Pri odraslih se pojavljajo glavoboli, utrujenost in kronične bolezni dihal. Starejši in bolniki s srčno-žilnimi boleznimi pa so posebej občutljivi in lahko utrpijo resne zaplete. Boljši zrak pomeni manj zdravil, manj obiskov pri zdravniku in več energije v vsakdanjem življenju. To niso majhne stvari, saj vplivajo na kakovost našega bivanja in zdravja.
Dom je prostor, kjer si želimo varnosti in miru. Toda vse to izgubi pomen, če je zrak, ki ga vdihavamo vsak dan, poln skritih nevarnosti. Dihanje čistega zraka doma ni luksuz, temveč osnovna potreba. Z nekaj preprostimi ukrepi, od prezračevanja do merjenja in nadzora vlage, lahko naredimo veliko za svoje zdravje in zdravje svoje družine.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
