Shutterstock

Naravno sladilo, ki nadomešča beli sladkor

V Sloveniji je stevija poznana že kar nekaj časa. Še posebno jo cenijo sladkorni bolniki, saj s svojim sladkim okusom uspešno nadomešča beli sladkor. Kljub intenzivni sladkobi nima odvečnih kalorij in ne vpliva na raven sladkorja v krvi. Ob tem je treba razložiti, da stevija nima nobene povezave z umetnimi sladili, za katera vsi vemo, da niso najbolj prijazna do zdravja. Ta alternativa sladkorju je povsem naravna, je izredno hranljiva, nekancerogena, nestrupena, varna za diabetike in hipoglikemike. Čedalje več jo uporabljajo številna gospodinjstva, ki skrbijo za čim manjšo porabo sladkorja in zdravo življenje.

Shutterstock

Ta izjemna rastlina izvira iz paragvajskih deževnih gozdov. Njeni listi so približno 40-krat slajši od sladkorja, za domačo predelavo pa priporočamo, da jih pred uporabo posušite. Stevija vsebuje osem različnih glikozidov – najpomembnejši so steviozid, rebaudiozid A, rebaudiozid C in dulkozid, ki so v listih v različnih odstotkih glede na način pridelave in sorto rastline. Od tega je tudi odvisno, kako sladek je rezultat. Listi so prav tako bogati s kalcijem, betakarotenom, železom, kromom, kobaltom, magnezijem, fosforjem, vitaminom A in drugimi koristnimi snovmi. V steviji je skupaj kar okoli 53 vrst različnih sestavin.

PREBERITE TUDI:
##ARTICLE-1804030##
##ARTICLE-1820079##

Shutterstock

Zanimiv podatek je, da je stevija v predelani obliki lahko tudi do 300-krat bolj sladka od sladkorja. A tako sladko živilo je mogoče pridobiti samo s postopkom ekstrakcije. En gram belega prahu, ki ga pridobimo tako, nadomešča 300 g klasičnega sladkorja, ki je pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsa. Rebaudiozid A ali skrajšano Reb-A je najslajši od vseh osmih znanih glikozidov, ki jih najdemo v listih stevije. Je tudi najmanj grenak, zaradi česar je najprimernejši za uporabo v prehrani ljudi, najmanj pa vpliva na okus pri dodajanju hrani in pijači. Pridobiva se z ekstrakcijo in filtracijo do čistosti kar 95 %. V literaturi je zabeleženo, da je priporočena dnevna količina steviozida od 3,3 do 5,5 mg/kg telesne teže. To pomeni, da oseba, ki je težka 50 kg, brez težav zaužije količino sladila, ki je primerljiva s 100 g belega sladkorja.

Shutterstock

Kako gojimo stevijo v Sloveniji?

Stevija se največkrat sadi s pomočjo sadik. Na vrt, visoko gredo ali v okrasne posode jih presajamo v maju. Takrat navadno ni več nevarnosti za pozebo zaradi nizkih temperatur. Sadike sicer lahko spomladi kupimo v vseh najbolj založenih vrtnih centrih. Težje stevijo razmnožimo s pomočjo semena. Če se odločimo za ta izziv, je treba vedeti, da semena stevije nikoli ne pokrivamo z zemljo, saj kali na svetlobi.

Ta dragocena rastlina v Sloveniji brez težav prezimi na obalnih področjih. Gojimo jo seveda lahko na vrtni gredi ali v posodah tudi v notranjosti dežele, a je tukaj, kjer so zime ostrejše, treba računati, da na prostem ne bo prezimila. Tako v celinski Sloveniji vsako pomlad poskrbimo za nakup novih sadik in stevijo na novo posadimo vsako leto.

Shutterstock

Rastline, ki jih posadimo na vrtne grede, so bolj razraščene, kot če stevijo posadimo v posodo. Na vrtu doseže višino do 80 cm in širino okrog pol metra. Če jo gojimo v posodi, pa jo v spomladanskem času sadimo med druge rastline, če je le posoda dovolj velika. Treba je računati, da bo rastlina v posodi dosegla višino okrog pol metra in nekoliko manj v širino. Samostojno ali v kombinaciji z ostalimi rastlinami jo lahko postavimo na sončen balkon ali teraso.

Na vrtni gredi jo sadimo na razdaljo 40 cm med rastlinami, pri večjem nasadu pa je priporočena razdalja med dvema vrstama 60 cm. Na vrtu je najpomembnejše, da je zemlja odcedna in da se voda ne zadržuje okoli korenin, ker sicer lahko pride do gnilobe. V posodi upoštevamo njeno razraščanje v višino in širino ter jo temu primerno kombiniramo v zasaditvi. Rastline so lepše in večje, če jih gojimo v samostojnih posodah. Korita naj bodo čim bolj široka.

Shutterstock

Stevija se najlažje razmnožuje z delitvijo korenin odraslih korenin. Možno je tudi razmnoževanje s potaknjenci iz matičnih rastlin. V obeh primerih je treba prezimiti rastline v rastlinjaku, da jih ne poškoduje zimska pozeba. Škodljivci stevije ne napadajo in ne ogrožajo, to pa je najverjetneje zato, ker ima visoko količino sladkorja v listih. Dokazano je celo, da na nekatere žuželke deluje repelentno, tako pa jo lahko namenoma sadimo tudi med zelenjavne rastline.

Kdaj porežemo stevijo in kako jo uporabljamo?

Stevijo največkrat režemo v poletnem času na začetku cvetenja, saj v tem obdobju vsebuje največ učinkovin in steviozida, ki je osnova za izjemno sladkobo te rastline. V tržnih nasadih se rez navadno začne avgusta in konča pred prvimi zmrzali. Liste stevije posušimo in zdrobimo v prah. Ena čajna žlička suhih in zdrobljenih listov stevije nadomesti približno 100 g sladkorja.

Shutterstock

Iz stevije lahko pripravimo tudi domači tekoči izvleček, ki ga dva dni namakamo v domačem žganju ali vodki. Vsebino precedimo skozi filter papir in kuhamo na blagem ognju, da se tekočina zgosti v sirup. Dve kapljici izvlečka iz stevije nadomeščata eno čajno žličko sladkorja.

V domači kuhinji stevijo največkrat uporabljamo kot sladilo za čaj, peciva, pečene slaščice, sladolede in druga sladka živila. Uporabna je tudi za sladkanje domačih jogurtov. Sladkanje s stevijo se priporoča predvsem ljudem, ki trpijo za sladkorno boleznijo. Stevija je izjemno koristna tudi pri obvladovanju hujšanja, saj ne vsebuje kalorij in zmanjšuje željo po sladki in mastni hrani.

V ljudski medicini je stevija znana predvsem v Južni Ameriki. Staroselci so poparek iz stevije uporabljali kot naravno zdravilo za zdravljenje dlesni. Z njim so spirali krvaveče dlesni ali ga grgrali ob vnetju grla in ustne votline. Redna uporaba stevije kot ustne vode ali uporaba zobne kreme, ki ji je bila dodana stevija, tudi danes zmanjšuje težave s krvavitvami dlesni. Prevretek je uporaben za celjenje površinskih ran, opeklin in poškodb, ki jih povzročijo žuželke. Znani so tudi številni drugi zdravilni učinki. V naravni kozmetiki se pripravki iz stevije največkrat uporabljajo za nego lasišča in kože.

Shutterstock

Pri normalni uporabi stevije in njenih izvlečkov ni nevarnosti za ljudi, saj nima nobenih stranskih učinkov. Pri ljudeh, ki uživajo stevijo v normalnih količinah, so opazili celo zmanjšano pojavnost prehladov in gripe. Vsekakor gre za rastlino neslutenih možnosti, katere prednosti se uspešno uporabljajo v živilski, farmacevtski industriji, biokemiji, pa tudi veliko širše.

Davor Špehar