Arhiv naročnika

Veste, od kod prihaja gorivo, ki ga natočite na črpalki? Zgodba transporta goriv pri nas se začne ob morju, v Koprskem zalivu, kjer že 57 let deluje srce slovenske energetske logistike – Terminal instalacije Sermin (TIS). Od tam vsak liter goriva začne svojo pot proti uporabniku.

Že na prvi pogled impozantna infrastruktura, postavljena v industrijskem zaledju Kopra, opravlja enega najpomembnejših delov v verigi oskrbe z energenti. Vsak dan z nje na pot po Sloveniji in regiji krene več sto cistern in železniških kompozicij, polnih naftnih derivatov. Od tod bencin, dizel in biogoriva potujejo proti servisom, letališčem, industriji in domovom. Oskrbujejo tudi bolnišnice in reševalna vozila ter druge panoge, kjer energija ni razkošje, ampak nuja.

Srce oskrbovalne verige

Načrti za obmorski terminal Sermin so začeli nastajati okoli leta 1964 za prvo obmorsko instalacijo za sistemsko in zanesljivo oskrbo Slovenije. Predvidevali so, da bodo zmogljivosti tega skladišča že na začetku kar 6-krat večje, kot so bile tedanje zmogljivosti v Zalogu.

Instalacija je bila zasnovana ambiciozno. Predvideli so 36.000 ton prostora za goriva že v prvi fazi in vso potrebno infrastrukturo za pretakanje z ladij v cisterne. Načrtovali so tudi t. i. bunkeriranje; oskrbo ladij z gorivom. Ko so leta 1968 zaključili gradnjo, je obseg objektov celo presegel načrte. Skupna zmogljivost je znašala kar 42.000 kubičnih metrov, največji rezervoar pa je postal takrat največji v Jugoslaviji.

Še v istem letu izgradnje instalacije, 5. novembra leta 1968, je v Koprski zaliv priplul prvi tanker z gorivom – Katina. Do konca 70. let so v Serminu postavili še večje rezervoarje – med njimi takšnega s premerom 61 metrov, ki je bil prvi v Jugoslaviji z avtomatiziranim gasilnim sistemom. Kapacitete so se povečevale, cevovodi pa so že omogočali pretakanje do 1500 kubikov goriva na uro.

Po terminalu je Klemna Bunderlo popeljal Valdi Jakac, vodja upravljanja pomorskih in rečnih naftnih skladišč.

Velik pomen, ki se z leti le krepi

Zagon Sermina ni pomembno vplival le na Petrol – vplival je tudi na vlogo Kopra kot pristanišča. Leta 1975 si je Koper s pomolom za tankerje, povezanim s terminalom instalacijo Sermin, prislužil naziv drugega največjega petrolejskega pristanišča v Jugoslaviji. Gorivo, ki so ga skladiščili v Serminu, je potovalo tudi v Bosanski Brod, INA Nafta Lendava in drugim, tudi avstrijskim uporabnikom. Slovenija je tako že v 70. letih igrala regionalno energetsko vlogo.

Danes Sermin letno sprejme med 100 in 130 ladijskih tankerjev, ki pripeljejo naftne derivate različnih vrst. Približno 45 % zmogljivosti terminala upravljajo za Zavod za blagovne rezerve, drugo polovico za komercialno prodajo.

Gorivo se razpošilja po dveh kanalih – s tovornjaki in prek železnice. Največja količina gre na ceste: kamionska polnilnica na Serminu lahko dnevno napolni do 360 cistern, kar pomeni tudi do 9.300 ton goriva dnevno. Poleg tega dnevno izvozijo 4 do 6 železniških kompozicij proti notranjim skladiščem v Zalog in Rače, od koder se zaloge razporedijo naprej po državi.

Velik terminal, velika odgovornost

Terminal instalacija Sermin tvori stičišče treh ključnih transportnih žil: železniški prevoz, kamioni in ladijski prevoz. Jakac nam razloži, kako gorivo z ladij doseže črpalke po vsej Sloveniji. Iz tankerja gorivo najprej pretočijo v rezervoarje, od tod pa do avtomatske polnilnice, ki napolni do 360 avtocistern dnevno, »večino [nafte] pa pošljemo z vlakovnimi kompozicijami v Zalog in Rače.«

Tehnologija, ki nadzira pretok več kot 3,4 milijona ton energentov letno, mora biti brezhibna. Sermin to omogoča s pomočjo avtomatizacije, digitalnega nadzora in izkušenih ekip. Tu ni veliko prostora za napake. Vse od pandemije so se lotili prenove logistike in načina dela za boljšo pripravljenost in odzivnost na ekstremne spremembe v prometu. Vsak dan namreč z njega tovorijo energente za temeljne sisteme – zdravstvo, mobilnost, industrijo, gospodinjstva …

Sermin je obenem tudi zgleden primer, kako lahko kompleksna energetska infrastruktura deluje tiho, zanesljivo in v sožitju z okoljem. Njena sodobna podoba zagotavlja kakovostno skladiščenje, varno tako za zaposlene kot tudi za okolje.

Arhiv naročnika

Kaj skrito očem stoji za to delikatno mrežo operacij?

Celotno transportno mrežo podpira kompleksna logistika, ki se lahko kosa z najsodobnejšimi evropskimi sistemi. Zalogam in pretokom nenehno sledijo v nadzornem centru, kjer imajo pregled nad sleherno kapljo. Spremljajo premike ladij, iztoke, dotoke, polnjenja cistern in ravni zalog; vse v realnem času. »Vsak liter je pod nadzorom – in vedno pripravljena za varen transport naprej,« potrdi Jakac.

Zadnja leta so pokazala, kako pomembno je imeti odziven in robusten sistem oskrbe z gorivom. Pandemija, izpadi v globalnih dobavah in energetska negotovost so okrepili vlogo TIS kot kritične infrastrukture. Petrol je zato popolnoma prenovil logistični sistem. Uvedli so projekt 24/7, optimizacijo poti, uvedbo tihega nočnega polnjenja in boljšo uskladitev z urbanim okoljem. S tem so utrdili pripravljenost na prihodnost, da tudi v negotovih časih Petrol lahko zagotavlja brezhibno preskrbo.

Petrol danes, jutri, pojutrišnjem

Sermin je dokaz, da se je Petrol že pred desetletji odločil razmišljati sistemsko in dolgoročno. Kar so načrtovali leta 1964, je še danes aktualno, oziroma še bolj izpopolnjeno in povezano.

Zato lahko danes govorimo o TIS kot o prvi postojanki vsakega litra goriva v Sloveniji. Kraj, kjer se srečata zgodovina in prihodnost. Sermin je tako sijajen simbol Petrolovega razvoja. Za današnje merilo skromni, a obetavni začetki leta 1968 so obrodili dandanes izjemno stičišče neverjetne logistične utečenosti krajevnega in regijskega pomena.

__

Vsebino omogoča: Petrol d. d.