Dehteči rožni vonji
Vrtnice spadajo med rastline, ki jih lastniki vrtov najpogosteje izbiramo ne le z očmi, ampak tudi z nosom, zato sodobni žlahtnitelji tudi vonju znova posvečajo čedalje več pozornosti. In katere so tiste, ki jih, ko jih enkrat povonjamo, nikoli ne bomo pozabili?

Pestrost rožnih vonjev je presenetljiva, saj so sestavljeni iz različnih odtenkov, ki tvorijo harmonično dišavno kombinacijo. Najpogosteje rastline vonj izločajo na spodnji strani venčnih listov, a pri nekaterih vrtnicah dehtijo tudi prašniki, spet pri drugih so bolj aromatični zeleni listi. Tudi intenzivnost vonja ni ves čas enaka; ko je deževno in hladno, je vonj manj izrazit, najmočnejši vonji pa se razvijejo v sončnih jutrih, preden eterična olja izparijo v suhem in toplem zraku.

Vonj je odvisen od vrste tal, pa tudi od starosti cveta, katerega staranje so žlahtnitelji želeli upočasniti z zatesnitvijo venčnih listkov z voskom, a so s tem, žal, vzgojili vrsto nedišečih cvetličarskih sort vrtnic.
PREBERITE TUDI:
##ARTICLE-1818976##
##ARTICLE-1819361##
Dišeča raznovrstnost starih in novih sort

Če posplošimo, bi lahko rekli, da obstajata dva osnovna vonja vrtnic: vonj starih sort, ki so jih žlahtnitelji vzgojili pred letom 1867, in vonj modernih vrtnic, ki je nastal pozneje z različnimi načini žlahtnjenja. Stare zgodovinske vrtnice v nasprotju z novejšimi cvetijo navadno le enkrat in imajo intenziven, omamno dišeč sladkoben vonj z rahlim začimbnim priokusom, med njimi pa so še danes najpriljubljenejše damaščanke (Rosa × damascena). Vonj modernih vrtnic je po navadi manj izrazit, pri nekaterih rastlinah prevlada sadna aroma, pri drugih oster vonj po mošusu ali žlahtnem lesu, pri tretjih so v ospredju cvetni odtenki.
Vrtnice z značilnim rožnim vonjem
Za večino ljudi je najbolj značilen rožni vonj dehteča omamna cvetlična dišava stare damaščanske vrtnice, pri novejših predstavnicah pa ta vonj zaznamo pri hibridnih čajevkah, ki so pred stoletjem in pol nastale s križanjem vrtnic kitajskega izvora z evropskimi vrtnicami. V rožnem olju damaščanke, ki vsebuje več kot 400 kemičnih spojin, so najpomembnejše dišavne komponente rožni ketoni, kot sta damaskon in damascenon. Čeprav so te esence prisotne v rožnem olju le v sledovih, torej v najnižjem odstotku, so prav one odgovorne za jakost vonja.

Vrtnice s sladkobnim cvetličnim vonjem
Sladkobni cvetlični vonji, ki jih definirata predvsem sestavini nerol in linalol, ki narekujeta tudi sladkobni vonj po medu, so najbolj značilni za skrižane muškatke, ki izhajajo iz muškatnega šipka (Rosa moschata), za stolistne vrtnice (Rosa × centifolia) z značilnimi polnimi cvetovi, ki so rezultat načrtnega križanja nizozemskih vrtnarjev iz 16. stoletja, in za bele vrtnice (Rosa × alba), starinske rože, katerih izvor nakazuje na križance med šipki in vrtnico damaščanko. Lep primerek bele rože je bil pred leti vnovič odkrit tudi pri gradu Snežnik v Loški dolini – t. i. snežniška gajtroža (Rosa × alba 'Snežniška').

Vrtnice s sadnim, citronskim vonjem
Zelo na splošno lahko rečemo, da po sadju dišijo predvsem vrtnice z velikimi rumenimi cvetovi. Najpomembnejša dišeča komponenta teh vrtnic je citral, ki diši po limoni in drugih agrumih. Sladkobni sadni vonji po marelicah, breskvah, slivah, malinah in celo bananah so v povezavi z ostro svežino limon značilni predvsem za čajevke.

Vrtnice z začimbnim, balzamičnim vonjem
Vonje po začimbnicah in dišavnicah, ki ga določata sestavini karvon in evgenol, najdemo pri galskih vrtnicah (Rosa gallica), predhodnicah vseh evropskih modernih vrtnic, in pri vrtnicah iz skupine rugoz, za katere je značilen oster vonj po popru, kumini, janežu, klinčkih, miri in sandalovini; obe skupini sta nastali s selekcijo divjih vrtnic. Sladkoben balzamični vonj pa zaznamo pri nekaterih mahovkah (Rosa centifolia var. muscosa), ki so bile v modi v 19. stoletju; pri njih se dišave tvorijo na mahu podobnih dlačicah, ki poraščajo cvetno čašo in pecelj ter prijetno dišijo po gozdu, mahu in borovcih.

Z dišavnimi vrtnicami lahko na vrtu ustvarimo dišeč rožni raj, pri čemer si lahko pomagamo tudi s splošnim dejstvom, da imajo vrtnice podobno obarvanih cvetov tudi zelo podoben vonj. Tako sorte z rumenimi in oranžnimi cvetovi navadno dišijo po sadju s prevladujočo citrusno aromo, za rdeče vrtnice so značilni močni vonji, rožnate dišijo nežno, belocvetne pa imajo cvetlični pridih. Da pa bo doživljanje rožnih vonjav našega vrta popolnejše in dolgotrajno, lahko uravnotežen izbor dišečih vrtnic starejših in novejših sort dopolnimo tudi z izbranimi dehtečimi spremljevalnimi rastlinami. Tako bomo ustvarili lasten vrtni parfum, ki nas bo razvajal od zgodnje pomladi do pozne jeseni.


Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se