Osebni arhiv

V zadnjih mesecih, če ne kar letih, smo pogosto brali in poslušali o tem, kako zahtevne so razmere v domovih za starejše. Največ je bilo govora o kadrovski podhranjenosti in vsesplošnem nezadovoljstvu – tako zaposlenih kot oskrbovancev in njihovih svojcev.

Zato je še toliko bolj pomembno, da izpostavimo pozitivne prakse – zgodbe, ki dokazujejo, da je tudi v teh časih mogoče ustvariti varno, spodbudno in človeško okolje. Eden takšnih svetlih zgledov je Dom dr. Janka Benedika v Radovljici, ki smo ga pred kratkim obiskali in se na lastne oči prepričali, da delovni procesi tam potekajo drugače – bolje. Odprtih rok nas je prijazno sprejel direktor Alen Gril, pod čigar vodstvom se je dom v zadnjih letih razvil v izjemno dobro organizirano, odprto in srčno ustanovo, ki postavlja človeka – ne glede na to, ali je stanovalec, svojec ali zaposleni – v središče delovanja.

V Domu dr. Janka Benedika, ki ga Gril uspešno vodi od leta 2018, torej kakovost bivanja starejših ni zgolj dolgoročen cilj, temveč vsakodnevna praksa, zgrajena na vrednotah spoštovanja, strokovnosti in povezovanja. »Že od samega začetka sem si prizadeval, da bi dom postal več kot le institucija, kjer starejši preživljajo jesen svojega življenja. Želel sem, da postanemo aktiven del lokalne skupnosti – prostor, ki ni zgolj varen in strokoven, ampak tudi topel in vključujoč,« poudari.

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

Pod njegovim vodstvom je dom postal eden najbolj prepoznavnih in kakovostnih socialnovarstvenih zavodov v Sloveniji, kar potrjujejo tudi številni pridobljeni certifikati in priznanja. Že leta 2021 so prejeli certifikat sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015, kar dokazuje njihovo zavezanost k optimizaciji procesov, razvoju zaposlenih in stalnemu izboljševanju. Istega leta so prejeli tudi certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, ki so ga leta 2024 nadgradili v napredni certifikat – priznanje za skrbno oblikovano, vključujoče in trajnostno delovno okolje. Dom je tudi Demenci prijazna točka, kjer s strokovnostjo in toplino podpirajo tako stanovalce kot tudi širšo skupnost. V letu 2023 so uspešno izvedli prvo samooceno po modelu CAF, leto pred tem pa tudi po modelu EFQM, kar je še ena potrditev njihove predanosti odličnosti, inovativnosti in odgovornemu upravljanju. Vse to je rezultat predanosti zaposlenih, jasne vizije vodstva in iskrene skrbi za ljudi.

Ključni koraki do najkakovostnejše oskrbe

»V zadnjih letih smo naredili kar nekaj ključnih premikov. Eden od prvih ciljev je bil povečati kakovost oskrbe, ne le v socialnem in zdravstvenem, ampak tudi v človeškem smislu. Veliko smo investirali v kadre, izobraževanja in pristop, ki temelji na dostojanstvu in individualnem pristopu do vsakega stanovalca. Razvili smo tudi dodatne programe – od medgeneracijskih projektov do sodelovanja z vrtci, šolami in lokalnimi društvi.«

V letu 2022 so tako med drugim vzpostavili dislocirano enoto dnevnega varstva v Medgeneracijskem centru Bled, kjer si prostore delijo s Knjižnico Bled in Ljudsko univerzo. To sodelovanje se je izkazalo za primer dobre prakse medgeneracijskega povezovanja, saj prostor živi in diha z vsebinami, ki združujejo različne generacije in interese. Istega leta je dom pridobil 1,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki so jih v letu 2023 uspešno porabili za temeljito prenovo drugega in tretjega nadstropja, skupnih in kopalnih prostorov, fizioterapije ter računovodstva. Prenovljeni prostori so zdaj urejeni po najsodobnejših standardih in prilagojeni potrebam stanovalcev, kar pomeni pomemben korak naprej v smeri večje kakovosti bivanja. V DJB pa si v sodelovanju z občino aktivno prizadevajo tudi za vzpostavitev dislocirane enote na novi lokaciji v Kamni Gorici. Nova enota naj bi bila zasnovana v skladu z najsodobnejšimi smernicami gerontološke stroke – kot manjši, sodoben objekt za približno 50 stanovalcev, kar bo omogočilo še višjo kakovost bivanja, več individualne pozornosti in bolj domače okolje.

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

Pozitiven zgled doma prepoznavajo tudi kolegi iz drugih domov za starejše, zato jih pogosto obiščejo v okviru strokovnih ekskurzij, denimo iz Ilirske Bistrice, Tabora, Koroških domov, Grosuplja, Kamnika ter društva Spominčica Ormož – kar dodatno potrjuje njihovo vlogo referenčne ustanove.

»Ponosni smo tudi na to, da že vrsto let zagotavljamo pomoč na domu, ki ni omejena zgolj na našo občino, ampak pokrivamo širše območje. S tem aktivno prispevamo k temu, da lahko ljudje čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju, kar je tudi ena temeljnih vrednot sodobne dolgotrajne oskrbe,« nam zaupa Gril, ki vodenje doma razume kot odgovorno poslanstvo.

Njegovo vodilo pa ni zgolj upravljanje z domom, ampak tudi skrb za strateški razvoj dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Sodeluje pri številnih strokovnih razpravah in je aktiven član Združenja socialnih zavodov Slovenije. Njegov glas je slišan tudi na nacionalni ravni, kjer opozarja na ključne izzive na področju kadrovanja, financiranja in zakonodaje ter se zavzema za večje vključevanje uporabnikov in zaposlenih v oblikovanje politik dolgotrajne oskrbe. S svojim osebnim pristopom, odprto komunikacijo in sistematično podporo zaposlenim je uspel zgraditi visoko motivirano ekipo, ki jo povezuje skupen cilj – dobrobit stanovalcev.

Zadovoljstvo zaposlenih je prioriteta

Za zagotavljanje kakovostne oskrbe in pristnega odnosa do oskrbovancev pa je seveda ključno osebje, zato v domu ogromno časa, energije in konec koncev tudi financ vlagajo v zadovoljstvo zaposlenih. Kot poudari direktor, skrbijo za odprto in spoštljivo komunikacijo, vključevanje zaposlenih v procese odločanja in redno spremljanje njihovega počutja: »Poleg tega se trudimo čim bolj upoštevati osebne želje zaposlenih glede razporedov dela, saj razumemo, da ima vsak svoje okoliščine, družinske obveznosti in potrebe, zato kjerkoli je možno, omogočamo fleksibilnost. Vsak oddelek ima svojo vodjo, ki skrbi za dobro organizacijo in razporeditev nalog ter je prva podpora sodelavcem. Sam kot direktor pa se trudim biti vedno dosegljiv – moja vrata so odprta, in mislim, da sodelavci to zares čutijo. Vprašanja, pobude, težave – vse to rešujemo sproti in v odprtem duhu. Najboljše rešitve izzivov pa so običajno tiste, ki jih podajo sodelavci, zato jih je potrebno slišati.«

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

V preteklem letu so veliko vlagali tudi v optimizacijo samih procesov dela. Ugotovili so namreč, da ne potrebujejo nujno več ljudi, temveč boljše delovne postopke. Zato so digitalizirali nekatere segmente poslovanja, uvedli centralno naročanje materialov, optimizirali uporabo strojev in opreme. Cilj je bil razbremeniti zaposlene tam, kjer jim tehnologija lahko pomaga, in hkrati s pametnimi rešitvami zmanjšati stroške – ne na račun kakovosti, ampak za doseganje večje učinkovitosti.

»Veliko pa vlagamo tudi v znanje in veščine zaposlenih. Poleg rednih usposabljanj za strokovno rast organiziramo tudi interna usposabljanja in zunanja izobraževanja, ki jih pogosto predlagajo zaposleni sami – in to nas še posebej veseli, saj kaže na njihovo zavzetost in željo po napredovanju. Prav tako skrbimo za povezovanje ekipe, in sicer pripravljamo druženja, piknike, teambuildinge in druge neformalne aktivnosti, ki krepijo odnose med sodelavci,« z veseljem pove Gril in doda, da zelo dobro sodelujejo tudi s sindikatom, ki je njihov pomemben sogovornik pri številnih vprašanjih – ne le pri ureditvi pravic, temveč tudi pri soustvarjanju pozitivne delovne klime.

»Glede finančne motivacije pa – ja, kot direktor lahko denimo desetim odstotkom zaposlenih na podlagi kakovosti njihovega dela zvišam plačni razred. To je pomembno orodje, ki ga uporabljamo premišljeno, predvsem takrat, ko nekdo res da vse od sebe in izstopa s pozitivnim zgledom. Tudi ko pride do povečane obremenitve, imamo možnost, da zaposlenim povečamo obseg dela, kar seveda pomeni tudi višje plačilo. Seveda pa moramo vse to vedno usklajevati najprej znotraj zakonskih okvirjev,« pojasni, čeprav bi si – kot pravi – sam seveda želel nagraditi več zaposlenih, ki si to zaslužijo.

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

Z veseljem pa pove, da kljub splošnemu mnenju o domnevno težkih delovnih pogojih iz doma skoraj nihče ne odhaja – razen ob upokojitvi. Tudi tisti, ki so odšli, se pogosto vračajo, kar razume kot potrditev, da dela dobro in da zato tudi ostajajo. »In tudi, če kdo odide, je pomembno opraviti izhodni intervju, da ugotovimo, zakaj odhaja. Kajti če nekdo odide, to pomeni, da strokovno znanje odhaja skupaj z njim – in to je za vsako organizacijo oziroma javni zavod izguba, ki se ne meri samo v številkah.«

Veliko pozornosti namenjajo gradnji baze mladih kadrov

Kot kažejo statistike, se mladi dandanes neradi odločajo za poklice v domovih, pa naj bo zaradi nizkega plačila ali neugodnega delovnega časa. A Gril verjame, da je mogoče kljub temu tudi mlade ustrezno motivirati. Eden ključnih temeljev razvoja doma je bila zato odločitev, da gradijo na močni bazi mladih kadrov. Že dolgo sodelujejo z različnimi izobraževalnimi ustanovami – imajo dijake srednjih zdravstvenih šol, študente zdravstvene nege, študente Medicinske fakultete in tudi študente drugih fakultet, ki se vključujejo v vsakodnevno delo.

»Posebej ponosen pa sem na to, da smo eden izmed prvih domov za starejše v Sloveniji, ki sodeluje tudi z Medicinsko fakulteto. Postali smo učna baza za študente medicine, kar pomeni, da bodoči zdravniki pri nas spoznavajo realno delovno okolje, uporabnike, kronične bolezni in timsko delo. To je izjemno pomembno – ne le za dom, temveč za širšo družbo. Kajti če želimo, da bo dolgotrajna oskrba res dobro delovala, morajo tudi zdravniki razumeti, kako pomembna je vloga zdravstvene in socialne podpore v vsakdanjem življenju starejših,« pove Gril in doda, da so med drugim tudi eden tistih domov, kjer so klinične in organizacijske prakse dobro premišljene. »Naši študentje namreč ne sodelujejo zgolj pasivno – skupaj z mentorji so vključene v procese, dobijo vpogled v organizacijo dela, v sistem vodenja, v timsko dinamiko. S tem želimo vzgajati mlad, ambiciozen kader, ki razume ne le teorijo, ampak tudi prakso. Po drugi strani pa je pomembno tudi, da študente ne preobremenimo ali jim ne zaupamo nalog, za katere niso kompetentni. Vedno delujejo pod nadzorom izkušenih zaposlenih – kot so srednje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre ali bolničarji. Ti so tisti, ki lahko presodijo, kaj je varno in smiselno, in študentom omogočijo varno okolje za učenje.«

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

Kot še poudari, je pri mladih sodelavcih ključno, da čutijo, da imajo priložnost nekaj soustvarjati – da niso zgolj številke v sistemu. »Motivacija v naši branži ne more temeljiti zgolj na finančnih nagradah. Kar pa lahko damo, je občutek pripadnosti, sodelovanja in možnosti za osebno rast.  Očitno nekaj delamo prav, saj se je kar nekaj študentov po končanem šolanju pri nas tudi zaposlilo.«

V prihodnje bo tudi finančna motivacija večja

Ne glede na vse pa je tako za starejše zaposlene kot za mlade, ki šele stopajo na trg dela, pomemben tudi finančni vidik. In zakon o dolgotrajni oskrbi je naslovil tudi vprašanje plač. »Predvideva se možnost dodatkov za delo z uporabniki z demenco in za delo v posebnih pogojih, kar je pomemben korak naprej. Ti dodatki sicer niso univerzalno uzakonjeni, temveč jih je treba zagovarjati in uveljaviti na ravni posameznega izvajalca. V praksi so ti dodatki pogosto predmet dodatnega dogovarjanja, zato še ni povsem jasno, kako bodo dejansko uveljavljeni,« nam pojasni sogovornik, hkrati pa verjame, da bo vse jasno že zelo kmalu in da bo prenovljena plačilna politika pozitivno vplivala na zadovoljstvo zaposlenih in na večje zanimanje za delo v domovih.

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

Pomembno je, da se stanovalci v domu počutijo kot doma – udobno, sprejeto in varno

Ni treba posebej poudarjati, da je ravno od zadovoljnih zaposlenih močno odvisno tudi zadovoljstvo stanovalcev, čemer v Domu dr. Janka Benedika dajejo največjo težo: »V našem domu gledamo na stanovalce celostno – ne kot na paciente, ampak kot na ljudi z življenjsko zgodbo, čustvi, navadami in potrebami. Trudimo se ustvariti okolje, kjer se bodo počutili sprejete in varne, posebno pozornost pa namenjamo ohranjanju njihove samostojnosti in dostojanstva.«

Kot dodaja, sta delovna terapevtka in fizioterapevt ključna pri tem, da stanovalci ohranjajo svojo gibljivost, aktivnost in rutine. Ravno tako organizirajo razne dnevne aktivnosti – od skupnih sprehodov in ustvarjalnih delavnic do posebnih dogodkov in izletov. Veliko pozornosti namenjajo tudi osebam z demenco: »Spodbujamo jih, da se – kolikor je mogoče – še vedno sami odpravijo na obrok, sodelujejo v vsakdanjih dejavnostih in ohranijo občutek vključenosti. Zelo pomembno nam je, da tudi ležeči stanovalci niso prikrajšani. Naša ekipa vsak dan vlaga trud v to, da ostajajo aktivni, vključeni in predvsem, da čutijo, da niso pozabljeni.«

V dogajanje redno vključujejo tudi svojce. »Ko pridejo na obisk, si vzamemo čas, jim prisluhnemo, razložimo, svetujemo. Vemo, da jim največ pomeni občutek, da njihov najbližji ni le oskrbovan, temveč resnično deležen pozornosti, spoštovanja in človeškega odnosa.« V dom pogosto povabijo tudi prostovoljce, otroke iz bližnjih šol, kulturnike … Skupaj pripravljajo razstave, praznična kosila, okraševanja, druženja. Ti stiki s skupnostjo so za stanovalce izjemno dragoceni. »Zelo velik poudarek pa dajemo tudi zagotavljanju kakovostne prehrane - nudimo svežo, domačo hrano, veliko pripravljamo sami, upoštevamo želje stanovalcev in se trudimo, da je hrana raznolika, okusna in hranljiva.«

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

Po novem bodo oskrbovanci plačevali bistveno manj

Tako stanovalci kot njihovi svojci pa bodo še toliko bolj zadovoljni – ne samo v Radovljici, ampak po vseh domovih v Sloveniji – in sicer od 1. decembra letos, ko bodo oskrbnine v domovih bistveno nižje. Kot nam pojasni Gril, bodo stanovalci  po novem plačevali le še t. i. hotelski del – torej stroške bivanja, prehrane in osnovnih življenjskih stroškov. Oskrbnina torej ne bo višja od zajamčene pokojnine za polno delovno dobo. Vse storitve, povezane z oskrbo in nego, pa bo krila država. »Za naše stanovalce in njihove svojce to pomeni precejšnjo finančno razbremenitev, kar seveda pozdravljamo. Na strani izvajalcev pa ta sprememba prinaša veliko organizacijskega dela – vse stanovalce bomo morali prekategorizirati v skladu z zakonom in ugotoviti, v katero raven dolgotrajne oskrbe posameznik spada. To je ključno, saj bo le tako možno zagotoviti pokritje stroškov iz državnega sistema. Eno od vprašanj, ki se nam poraja, je tudi, ali bodo nižje oskrbnine, ki jih bo prejemal dom direktno, dovolj za zagotavljanje takšnega nivoja aktivnosti za stanovalce in udobnega  bivalnega okolja. Kljub temu verjamem, da bomo skupaj z državnimi institucijami uspeli premostiti začetne izzive in da bo sistem zaživel v korist vseh – predvsem ljudi, ki potrebujejo našo pomoč.«

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

Kljub začetnim izzivom verjamejo, da bo kakovost dolgotrajne oskrbe na domu na najvišji ravni

Dom dr. Janka Benedika pa bo tudi eden izmed izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo storitve nudil širše – ne le znotraj matične občine, temveč tudi v okoliških občinah regije. Kot poudari Gril, verjamemo, da bodo s svojimi izkušnjami in dobro organizirano ekipo lahko uspešno izvajali širok spekter storitev – od osnovnih podpornih aktivnosti na domu do zahtevnejše zdravstvene in negovalne oskrbe. Pri tem pa se zavedajo, da v praksi ne bo najlažje. »Eden od največjih izzivov, s katerimi se trenutno soočamo, so visoki zagonski stroški izvajanja dolgotrajne oskrbe. Potrebno je zagotoviti ustrezne kadre, prostore, opremo in tudi tehnološke rešitve, še preden pridemo do povračila stroškov iz javnih sredstev. Ta začetna faza zahteva veliko organizacijskega napora, finančne fleksibilnosti in zaupanja v sistem.« A je kljub temu optimističen. Verjame namreč, da bo država prepoznala pomembnost stabilnega zagona izvajalcev in da se bodo rešitve za pokritje začetnih stroškov oblikovale pravočasno v dogovoru z občinami. Ko bo sistem polno zaživel, bodo tako lahko še učinkoviteje poskrbeli za uporabnike tudi izven institucionalnega okolja, v njihovi domači skupnosti, kjer si večina ljudi želi preživeti starost. »Naš cilj je jasen – biti kakovosten, odziven in srčen partner pri izvajanju dolgotrajne oskrbe v regiji, v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, strokovnimi službami in družinami oskrbovancev.«

Dom dr. Janka Benedika torej dokazuje, da odličnost v dolgotrajni oskrbi ni nedosegljiv ideal, temveč rezultat vsakodnevnih, skrbno načrtovanih korakov: vlaganja v znanje zaposlenih, odprtih odnosov, vključevanja lokalne skupnosti ter zavezanosti mednarodnim standardom kakovosti. Pred vrati je nova ureditev, ki bo z decembrskim znižanjem oskrbnin razbremenila stanovalce in njihove družine, domovom pa prinesla dodatno organizacijsko in finančno odgovornost. A kot pravi direktor Gril, so izzivi le priložnost za rast. S svojo visoko motivirano ekipo in široko mrežo partnerjev je radovljiški dom že pripravljen prevzeti vlogo – ne samo kot varno in prijazno zavetje, temveč tudi kot regionalni nosilec storitev dolgotrajne oskrbe na domu. Če se bo država odzvala z ustrezno podporo pri zagonskih stroških, bo lahko ta model hitro zaživel tudi drugod ter pokazal, da sta strokovnost in človečnost najzanesljivejši temelj za dostojno staranje.

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika

Vse kar morate vedeti o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, si lahko preberete TUKAJ!

Vsebino omogoča Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Arhiv: Dom dr. Janka Benedika