Kako poleti ohladiti vrt – 5 rešitev za prijetno osvežitev v hudi vročini
Ko nas zajame peklenski vročinski val, tudi na vrtu navadno ne uživamo več, ampak se umaknemo med štiri stene, kjer nas hladi klimatska naprava. Ali obstaja način, da tudi na vrtu znižamo temperaturo? Predstavljamo vam pet rešitev, ob katerih se boste počutili, kot da imate klimatsko napravo tudi na vrtu.
Zeleni baldahin
Ko pripeka sonce, je naša prva misel, da se moramo skriti v senco. Marsikdo se pred sončnimi žarki umakne pod senčnik ali platneno streho. A če so zunanje temperature višje od 30 stopinj Celzija, se pod njimi zdi, da je zrak še bolj zatohlo vroč, skoraj še huje kot na neposrednem soncu. Umetni senčniki namreč prestrežejo sončne žarke, ne preprečijo pa, da se zrak pod njimi ne bi segreval. Še več – če so iz temnejših materialov, kovine ali plastike, se segrejejo tudi sami, nato pa toploto oddajajo nazaj v prostor pod seboj. Ker pod takšnimi strehami ni aktivnega hlajenja, zrak obstane in se pogosto spremeni v pravo toplotno past.
Drugače je, če imamo nad glavo rastline – če poskrbimo za nekakšen zeleni baldahin, prekrit z bujnim listjem. Ena od možnosti je, da postavimo pergolo – neko vrsto ogrodja, ki ga prekrijejo bujne vzpenjavke. Te s svojimi listi ustvarjajo naravno senco, ki je mehkejša, razpršena in predvsem hladnejša. Rastline namreč med fotosintezo oddajajo vlago v ozračje, kar dokazano znižuje temperaturo v njihovi bližini. Pod zelenim baldahinom lahko ustvarimo mikroklimo, ki je tudi do 4 °C hladnejša od okolice.
Da bo učinek pravi, mora biti zelena pergola visoka vsaj 3 x 3 metre; še bolje je, če je še višja. Pomembno je tudi, da ni popolnoma zaprta, da v njej lahko zrak prosto kroži, rastline pa ga sproti hladijo. Če rastline rastejo na ogrodju, je pomembno, da je iz materialov, ki so čim boljši izolatorji, oziroma iz takšnih materialov, ki se pod sončnimi žarki ne ogrevajo pretirano hitro. Morda še najbolj primeren je les, ki je tudi najbolj vizualno naraven. Če bi izbrali železno ogrodje, pa je bistveno, da ga rastline čim prej povsem prekrijejo, saj železo vpija sončno energijo.
Kaj pa rastline – katere so najprimernejše? Ključni kriteriji pri izboru so:
- bujna olistanost oziroma gost listni pokrov, da bodo zagotavljale močno senco,
- hitra rast za čim hitrejši učinek,
- čim daljša sezona olistanosti (od pomladi do konca jeseni),
- odpornost na vročino in sušo,
- minimalno odpadanje cvetov, plodov in listov, saj bomo v nasprotnem primeru imeli veliko dela s čiščenjem, lahko pa nas odpadanje tudi moti, ko v miru sedimo na sedežni garnituri pod zelenim baldahinom,
- ni zanemarljiva niti estetska vrednost rastline, saj s svojim videzom določa tudi videz kotička, v katerem želimo uživati.
PREBERITE TUDI:
Za nekatere kandidatke bi lahko rekli, da pri njih lahko odkljukamo vse zahteve. Med glavnimi favoritinjami sta hmelj in vinska trta. Oba imata izredno bujno rast in goste liste ter dajeta lepo senco. Čeprav zelenje hmelja jeseni odmre in to zahteva hitro čistilno akcijo, spomladi spet zelo hitro odžene in lahko v kratkem času doseže tudi več kot 6 metrov dolžine. Dobra lastnost hmelja je, da ne privablja insektov, zato bomo pod njim brez brenčeče družbe. Če se nam zdi zeleni odtenek hmelja preveč monoton, ga lahko dopolnimo s kombinirano zasaditvijo z laškim oziroma turškim fižolom (Phaseolus coccineus), ki ima zelo lepe rdeče cvetove, za nameček nam ponudi še užitne stroke in semena.
Po drugi strani je vinska trta trajna rešitev, ki se spomladi sicer olista malce počasneje, a nam nato pozneje daje sladko grozdje, ki ga lahko trgamo kar iznad glave. Pri tem moramo računati, da bo sladek vonj po grozdju privabil kakšno oso, kar je lahko za koga moteče.
Med najbolj vizualno atraktivne rastline za zelene pergole lahko uvrstimo glicinijo, ki je izjemno bujna, ima dolgo življenjsko dobo in spomladi cveti s čudovitimi socvetji. Razvije močna lesena stebla, ki lahko postanejo trdna kot drevo, zato mora biti konstrukcija zelo močna in dobro stabilna, da je močna rastlina ne poruši. Da ohranimo obliko in spodbudimo cvetenje, je treba glicinijo dvakrat letno obrezovati, ko jo zasadimo, pa moramo računati, da ne bo dala takoj optimalnega učinka, ampak bo nekaj let najprej potrebovala za rast. Upoštevati moramo tudi, da so vsi deli glicinije strupeni in da bomo imeli, ko bodo socvetja odpadala, z odstranjevanjem polne roke dela.
Kot alternativo pergoli lahko zasadimo katerega od dreves, ki bo z gosto krošnjo ponudilo prijetno naraven hlad. Pravzaprav so drevesa v mestnih okoljih dokazano najmočnejši naravni »hladilniki«. Pri izbiri primernega kandidata za vrt moramo upoštevati, kako hitro drevo raste in kakšna je njegova končna velikost, kako močen je njegov koreninski sistem, drevo mora imeti lepo oblikovano in gosto krošnjo, ne sme ustvarjati težkih plodov, ki bi nam lahko padala na glavo, ko cveti, pa ne sme postati letališče za številne žuželke.
Tlakovane površine v čim manjšem obsegu
Če poleti radi hodite bosi, ste se verjetno že srečali z opečenimi podplati. Tlakovane površine in asfalt se na soncu tako močno segrejejo, da nas lahko opeče že nekaj kratkih korakov po njih. Še posebej neprijetno je na temnejših površinah. A tudi beli kamenčki se na soncu spremenijo v razbeljeno žerjavico – ne le da žgejo podplate, ampak toploto oddajajo tudi v zrak in dodatno segrevajo vrt. Betonsko dvorišče lahko na soncu doseže temperaturo kar 50 °C, če pa bi isto površino preraščala trata, bi bila povprečna temperatura okoli 25 °C.
Prav zato je priporočljivo, da ima vrt čim manj tlakovanih površin. Res je, da tudi trata ob dolgotrajni pripeki težko prenese obremenitve, a ji lahko pomagamo – predvsem tako, da je pred vročinskim valom ne kosimo preveč na kratko. Daljše travne bilke ustvarjajo senčno plast, ki tla varuje pred izsušitvijo in pregrevanjem. Poleg višje košnje lahko trato dodatno podremo pred napovedano vročino: nekaj dni prej jo temeljito zalijemo (najbolje zjutraj), nato pa jo v času največje vročine pustimo pri miru – brez hoje, brez košnje in brez zalivanja v najhujši vročini, saj bi s tem le še spodbudili nastanek ožigov.
Če se tlakovanim površinam ne morete ali ne želite v celoti odpovedati ali so že del vaše vrtne ureditve, lahko še vedno izvedete nekaj trikov, s katerimi boste zmanjšali možnost pregrevanja takih površin ter prispevali k bolj sveži in prijetni mikroklimi.
Če je površina pokrita s posameznimi ploščami, med katerimi so fuge ali druge reže, je to idealna priložnost, da ozke špranje spremenite v sadilna mesta in v njih posadite nizke, odporne rastline, ki ne potrebujejo veliko nege in dobro prenašajo hojo. Čeprav se na prvi pogled sliši malce nenavadno, je to povsem preprosto. Material, s katerim so zapolnjene fuge, ročno ali z nožem oziroma izvijačem ostranite nekaj centimetrov globoko, nato pa v nastale špranje nasujte mešanico vrtne zemlje, komposta in drobnega peska za drenažo. Zemljo potlačite, da se usede in ostane na mestu, nato v zemljo posejte semena izbranih rastlin – pokrovni timijan, mahovce, paronicijo, homulice …
Drugi trik, ki je najbolj uporaben predvsem tam, kjer so tlakovane površine večje, je, da v tlakovani površini ustvarimo zelene otoke, manjše predele, ki jih zasadimo z rastlinami. To v praksi pomeni, da na mestih, kjer tlakovana površina ni veliko v uporabi, material namenoma ostranimo in ustvarimo okrasno gredico. Taki zeleni vložki ne samo, da ohlajajo okolico, ampak tudi polepšajo in razgibajo videz vrta oziroma dvorišča ali terase. Zelene otočke zasadimo z visoko travo, nizkim grmičevjem, ki je lahko tudi aromatično (sivka, rožmarin, žajbelj …), ali majhnim drevesom, ki bo dodal senco in tako še dodatno blažil učinek toplotnega »betonskega agregata«.
Če imate možnost, je smiselno razmisliti o zamenjavi betonskih, plastičnih in kamnitih materialov z materialom, ki je toplotno manj prevoden. Tak je na primer les, če pa gradite na novo, lahko razmislite tudi o tako imenovanih prepustnih tlakih, ki so sestavljeni iz poroznega materiala ali pa omogočajo, da voda odteka v zemljo med posameznimi segmenti. Prepustne površine omogočajo, da deževnica lažje ponikne, kar hladi tla, obenem pa zmanjšujejo pregrevanje, ki je pri zaprtih, zalitih tlakih precej večje.
Prepih po meri
Kadar je res vroče, se nam zdi vsak piš vetra še kako dragocen. Čeprav veter v resnici največkrat ne zniža temperature za več stopinj, je občutek takoj lažji. Zdi se nam tudi, da končno lahko »normalno« dihamo. Zračno gibanje tudi pospeši izhlapevanje znoja iz kože in ustvari prijetnejši občutek svežine. Zato ni nenavadno, da v zaprtih prostorih, ko nam je vroče, intuitivno odpremo okna in vrata ter ustvarimo prepih. Pa lahko na podoben način upravljamo kroženje zraka v vrtu?
Seveda. Pri tem je treba upoštevati osnovno pravilo, ki je nadvse preprosto: če želimo, da zrak kroži, mora veter imeti možnost, da nekam pride in nato od tam tudi odide. Če na vrtu ustvarimo zaprte prostore – na primer visoke meje ali neprodušno ograjo z vseh strani, se zrak tam ustavi in se vse bolj segreva. Ko pa med dvema točkama odpremo »pot«, po kateri se zrak lahko premika, nastane blag prepih.
Najlažje to dosežemo tako, da že od vsega začetka v ograjah, zasaditvah in ostalih arhitekturnih elementih, ki obdajajo vrt, načrtujemo primerne odprtine, ki bodo omogočale prehod zraka. Namesto polne lesene ali celo železne ograje raje uporabimo pergolo, rešetko ali živo mejo z nekoliko večjimi razdaljami med rastlinami. V okrasnih zasaditvah med višje grmovnice vkomponiramo nižje zasaditve ali celo predvidimo prosta mesta, da veter ne obstane v zračnem žepu. Pazljivi bodite tudi pri letni kuhinji in vrtni uti, ki ju nikar ne zapirajte na vseh koncih, ampak pustite dovolj odprtih mest, da bo zrak lahko krožil.
S primernimi prijemi lahko zrak namenoma usmerjamo in tako dosežemo večjo prezračenost mest, za katera želimo, da se osvežijo poletne vročine. V tem primeru moramo sicer najprej poznati prevladujočo smer vetra na naši lokaciji, nato pa z gradnjo ali primerno zasaditvijo veter usmerimo tja, kjer ga želimo čutiti – na primer na teraso, v letno kuhinjo ali pod pergolo. Lahko uporabimo nizke stene ali kamnite zidke, celo visoke grede, da veter subtilno zaustavijo in ga preusmerijo navzgor. Visoke ozke rastline uporabimo za zračne kanale, sadna drevesa delujejo kot silhueta, po kateri teče veter … Morda lahko pergolo postavimo nekoliko bolj poševno ali v okrasne lonce, ki jih lahko poljubno premikamo, posadimo rastline z velikimi listi, ki bodo v vetriču delovali kot nežna pahljača …
Če narava ne sodeluje, si lahko pomagamo z zunanjimi ventilatorji. Večkrat na to možnost pozabimo, saj smo vendar v naravi, a iz lastne izkušnje vam lahko povem, da ob vročinskem valu sobni ventilator lahko naredi veliko razliko. Za malce bolj elegantno rešitev so najboljši zunanji ventilatorji na solarne celice, ki ne potrebujejo kablov in v prostor s svojo navadno premišljeno obliko dodajo neke vrste eleganten vrtni dekor.
Vodna osvežitev
Kaj naredimo na morju, ko nam je vroče? Skočimo v vodo in se tako najbolje ohladimo, kajne? Da, voda vsekakor hladi, zato je smiselno, da to priložnost izkoristimo tudi na vrtu. Pri tem ne mislim le na bazen, ki postaja vse bolj pogost dodatek družinskih vrtov, ampak predvsem na to, kako lahko z vodnim motivom dejansko znižamo temperaturo zraka v samem vrtu.
Ko govorimo o vodnem motivu, imamo največkrat v prvi vrsti v mislih estetski učinek takega motiva, žuborenje vode dodajamo tudi za zvočni efekt, ki pomirja in predstavlja še dodaten prijetni stimulans za naša čutila. A s pravilnim načrtovanjem se lahko vodni motiv spremeni v mini klimatsko napravo našega vrtnega prostora. Ključni mehanizem pri zniževanju temperature okolice je izhlapevanje – voda namreč ob segrevanju izhlapeva in pri tem porablja toploto iz okolice, to pa povzroči tako imenovano evaporacijsko hlajenje. Da je ta učinek res učinkovit, mora imeti vodna površina nekaj ključnih lastnosti.
Vodna površina naj bo odprta in čim širša glede na prostorske možnosti. Majhni zaprti vodni motivi, kot so ozke fontane ali posode z minimalno količino vode, imajo bolj estetsko kot funkcionalno vrednost pri hlajenju. Če je le mogoče, naj bo vodni motiv senčen, saj se s tem zmanjša segrevanje vode in upočasni izhlapevanje, to pa povečuje učinkovitost hlajenja. V senci bo zrak nad vodno površino hladnejši, kar zmanjša temperaturo v neposredni okolici. Odlično funkcijo hlajenja opravljajo tudi dovolj veliki vrtni ribniki, če pa prostora in sredstev za tako rešitev nimate, je možna alternativa okrasni vodni kanal, ki poseben vizualni učinek ustvarja z odsevanjem okolice na vodni gladini.
Ker postajajo v zadnjih letih vse bolj problematične tudi poplave, se kot trend uveljavlja rešitev, ki mu pravimo deževni vrt. Osnovna ideja je, da del vrta rahlo poglobimo in tako poskrbimo, da se vanj steka padavinska voda. Pod drenažnim delom, ki ga navadno zasadimo z rastlinami, za katere je značilno, da s svojim koreninskim sistemom prefiltrirajo in očistijo vodo, se nahaja rezervoar čiste vode, iz katerega se lahko polni podtalnica. Na ta način pridobimo kakovostno vodo za zalivanje vrta, poleg tega ima ta rešitev zanimiv in predvsem atraktiven videz ter hkrati deluje pozitivno na biotsko raznovrstnost v vrtu. Deževni vrt pa ima še eno zelo pomembno prednost – ustvarja bolj vlažno mikroklimo in s tem občutno znižuje temperaturo v okolici. Voda, ki se zadržuje v tleh, namreč počasi izhlapeva (evaporacija), rastline pa ob tem skozi liste oddajajo vlago (transpiracija). Skupaj ta proces imenujemo evapotranspiracija – in prav ta je ključna za ohlajanje zraka v okolici. Vlažna tla tudi ne sevajo toplote tako intenzivno kot suha ali umetno prekrita tla (npr. beton), kar še dodatno prispeva k ohlajanju vrta.
Ni pa to zadnja rešitev. Mesta, kjer pogosto sedimo, počivamo in se družimo s prijatelji, lahko opremimo z nežnim vrtnim pršilnikom, ki razpršuje drobno meglico vode. To rešitev verjetno poznate iz kakšnega lokala, a jo lahko uporabimo tudi na domačem vrtu. Meglica nas bo nežno pršila in ustvarjala prijeten občutek hlada, ker pa gre za zelo majhne kapljice, se vlaga na vročini hitro posuši in tako ni bojazni, da bi se neprijetno zmočili. Razpršilnik namestimo na nekoliko višje mesto in rahlo pod kotom, pazimo pa, da meglica ni usmerjena neposredno v obraz ali električne naprave.
Temne odtenke zamenjamo za svetlejše
Fizikalno je znano, da svetlejše barve odbijajo večji del sončnega sevanja, medtem ko temnejše površine absorbirajo toploto in jo oddajajo v okolico. Na vrtu to pomeni, da lahko z nepravilno izbiro barv povečamo lokalno temperaturo – kar je posebej problematično ob kamnitih zidovih, kovinskih konstrukcijah, betonskih stezah ali temnem pohištvu.
Prvi korak je analiza vseh večjih vertikalnih in horizontalnih površin na vrtu: če imamo temne stene, ograje, lesene pergole ali tlake, jih je smiselno prebarvati v bele, peščene, svetlosive ali pastelne odtenke. S tem zmanjšamo absorpcijo toplote in povečamo svetlobno refleksijo, kar ustvarja občutek svežine tudi v vročih dneh. Enako velja za senčila – namesto temnih platnenih nadstreškov izberemo svetle in gosto tkane materiale.
Tudi pri rastlinah lahko premišljeno posežemo po vrstah, ki imajo svetlejše liste ali cvetove. Srebrnkastolistne rastline, kot so sivka, pelin, navadni nemški rožmarin, pepelka …, so znane po tem, da se v vročini manj segrevajo, ker imajo bolj odbojno površino (zaradi dlačic ali voskaste prevleke). V kombinaciji z belimi ali svetlimi cvetovi (npr. bela rudbekija, verbena bonariensis, dišeči tobak …) ustvarimo svetlejši vizualni vtis in hkrati zmanjšamo akumulacijo toplote.
Svetle površine lahko ustvarimo tudi z dodatki: uporabimo svetle kamnite materiale, kot so prodniki, marmorni drobci in apnenčaste plošče. Svetli vrtni dodatki (npr. leseni elementi, pobarvani v belo, keramični lonci ali tekstil v peščenih tonih) dodatno prispevajo k občutku svežine.
Vse to je tudi v skladu z najnovejšim trendom oblikovanja vrta, ki mu pravimo lunin vrt. Kot ste spoznali že v enem predhodnih člankov, je ideja luninega vrta, da lepoto vrta podaljšamo tudi v noč – in to s pomočjo luninega sija. Ker se lunina svetloba najlepše odbija od svetlih odtenkov, je takšen vrt poln bele, sive in drugih svetlejših barv. Njegova prednost je torej dvojna: podnevi odbija več toplote, ponoči pa zažari tudi ob šibki svetlobi – mesečini ali nežni ambientalni razsvetljavi. Ni čudno, da postaja takšen koncept bolj priljubljen tudi v modernih vrtovih.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
