Kako uspeti s poletno setvijo kljub vročini?
Pred nami je nov vročinski val in spet bo peklensko vroče. A vreme je pač takšno, kot je – prilagoditi se mu moramo. Zato si poglejmo, kaj je treba storiti in kaj lahko naredimo, da bomo tudi poleti na vrtu pridelali dovolj zdrave hrane za svojo družino.
Dovolj humusa v tleh
Tega seveda ne moremo narediti v enem letu, sploh ne zdaj, ko poletje že pritiska na rastline. A dolgoročno je gotovo zdrava, živa zemlja, ki vsebuje dovolj humusa, tista, v kateri bodo rastline tudi v poletni vročini našle dovolj energije, da jo bodo prestale.
Humus v tleh nastaja seveda z razpadanjem oziroma preperevanjem organske mase. Ta najprej služi kot hrana mikroorganizmom, ti pa nato na različne načine pomagajo rastlinam preživeti stresne razmere. Zato naj bo osnovno gnojilo na vrtu vedno organsko. Ne uporabljajte mineralnih, hitro topnih gnojil. A tudi z organskim gnojenjem ne pretiravajte – preveč humusa namreč ni dobro, saj se v ugodnih razmerah iz njega sprošča preveč dušika. Presežek dušika pa pomeni, da so rastline bolj žejne.
PREBERITE TUDI:
Poleg komposta in gnoja k večji vsebnosti humusa v tleh pripomorejo tudi rastline za zeleno gnojenje – o teh morda več prihodnjič – ter naravne rastlinske zastirke. Še posebej pomembno je, da oboje uporabljamo takrat, ko gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili. Ta so sicer odlična hrana za mikroorganizme (včasih jim mikroorganizme celo dodajo), vendar niso trajen vir humusa v tleh.
Kaj lahko naredimo poleti, ko je za setev in presajanje sadik prevroče?
Tako kot spomladi, ko je pogosto prehladno za setev, bi si tudi zdaj v prvi vrsti želela, da bi bilo seme, ki je na voljo na policah naših trgovin, kakovostnejše. Nizke temperature kaljenje vedno ovirajo – to večinoma že veste, le priznati si tega nočejo vsi. Mnogi pa ne vedo, da so za setev neugodne tudi temperature nad 30 °C – včasih lahko celo popolnoma ustavijo kaljenje. Težava ni vedno v premalo zalivanja, kot pogosto slišimo. Včasih seme preprosto ne kali. Kaj lahko storimo, da bo bolje?
Imamo dve možnosti. Pridelava zelenjave iz sadik je zagotovo dobra odločitev. Sadike vzgajamo v svetli senci, ne v rastlinjakih, kjer je že pozno spomladi prevroče. Pri tem pa sta pomembni dve stvari: nekaj dni pred sajenjem sadike prestavimo na prosto, na vrt – najbolje v rahlo senco večjih vrtnin – da se nato navadijo na sončno pripeko. Nikakor jih ne smemo iz sence neposredno presaditi na polno sonce.
Druga stvar je presajanje sadik. Mnogi čakajo, da bi bilo v ta namen vreme ugodnejše. Tega ne počnite. Prevelika, celo zastarana sadika bo tak prehod v vroče razmere še težje prenesla. Presajamo pozno popoldan ali zvečer, ko je vsaj sonce zapustilo gredo, kjer bomo sadili. Ob presajanju vsako jamico obilno zalijemo z vodo. Zelo smiselno bi bilo, da bi celo gredo obilno zalili že prejšnji dan. Kljub temu jamice za sadike še enkrat, tik pred sajenjem, zalijemo z vodo. Potem posadimo sadiko, ki je pred tem ne zalijemo. Je pa moj nasvet vedno, da sadike zalijemo dan ali dva pred presajanjem s pripravki, ki vsebujejo morske alge.
Tako lahko presadimo celo gredo – vse sadike, ki smo si jih pripravili v ta namen. Ko končamo presajanje, pa globoko in oblino zalijemo celo gredo. Preverite na praznem delu, kako globoko ste zalili. Včasih namreč niti ne vemo, da je bilo zalivanje samo površinsko. Ko je sajenje končano, takoj namestimo še zastirko. Tako bomo naredili ugodne razmere za korenine, ki se bodo hitro razrasle v novem prostoru, našle hranila in rastlini dale energijo za življenje.
Poletne setve zasenčimo
Napisala sem že, da temperature nad 30 °C preprečujejo kaljenje, zato je poletne setve nujno treba zasenčiti. Temperatur namreč ne moremo znižati s klimatskimi napravami, kot jih znižamo v stanovanjih. In tudi mi se čez dan vedno umaknemo v senco, je tako? Zakaj torej potem sence ne bi privoščili tudi našim rastlinam? Nujno moramo to narediti vsaj za mlade rastlinice, ki so najbolj občutljive.
Kako pa senčimo? Vsekakor ne senčimo plosko – tako da prekrijemo setev. Senčimo nekje meter ali več nad tlemi. Tako zagotovimo, da močni sončni žarki ne bodo neposredno žgali po kalečih in komaj vzniklih rastlinicah. V tla zabijemo kole ali dovolj močne palice, lahko pa izdelamo tudi loke. Nad setvijo naredimo samo streho s senčilom – lokov ne zapremo do tal. V senci je hladneje, nad senco pa toplo, kar zagotovi še rahlo sapico nad setvijo. Senčilo odstranimo najbolje šele, ko je vročina popusti. To vedno naredimo tik pred temo in po možnosti ob oblačnem dnevu.
Nekateri ste se že odločili za nakup protitočnih mrež. Če imate to možnost, je vsekakor priporočljivo. V tem primeru lahko brez skrbi na protitočne mreže namestimo še senčilne mreže. Poleti je nujno zasenčiti tudi rastlinjake in presajene sadike.
In ne pozabite: čeprav velja, da so plodovke ljubiteljice vročine, je sredi poletja prevroče tudi za njih – dolgotrajnih temperatur nad 30 °C tudi one ne prenašajo dobro.
Zakaj bi sploh sejali sredi poletja?
Če ste prebrali članek do te točke in se morda sprašujete, zakaj bi poleti sploh še kaj sejali, potem najverjetneje sodite med vrtičkarske začetnike. Ti pogosto pozabljajo, da gredice nikoli ne smejo biti prazne. Čeprav večino rastlin pridelujemo ali vsaj sejemo in sadimo do konca maja, imamo tudi v juniju in juliju še kaj za posejati. Naj vas spomnim, kaj vse lahko še sejemo.
Na prvo mesto v juniju sama postavljam ohrovt v vseh njegovih oblikah, torej listnati, brstični in glavnati ohrovt. Danes dobimo sadike teh treh odličnih, prav po krivici zanemarjenih kapusnic, že vse od začetka pomadi naprej. To je skoraj smešno, kot da bi pozabili, zakaj sploh jemo zelenjavo. Ne jemo je zato, da bi bili siti – to najlažje preverite tako, da ste pozorni na to, kako se počutite, če je na vašem jedilniku le zelenjava. Kaj hitro spet postanemo lačni, kajne? Namen zelenjave je, da njene sestavine na različne načine, v različnih letnih časih, pomagajo našemu telesu prebroditi negativne vplive sezonskega vremena. To torej pomeni, da ni povsem logično, da jemo vso zelenjavo v vseh letnih časih, pač tako, kot nam jo ponujajo trgovci.
Ker se na trgovskih policah pogosto srečujemo z zmedo, vrtičkarji včasih pozabimo, kdaj določeno zelenjavo sploh pridelujemo. Kapusnice, kamor sodijo tudi različni ohrovti, pridelujemo predvsem v pozno jesenskem času in pozimi. Tudi ohrovte in zelje za kisanje sadimo šele konec junija, še bolje pa v začetku julija.
Najlažje si pravi čas za presajanje sadik zapomnimo tako, da ga povežemo z obdobjem, ko na njivah začnejo voziti kombajni. Seveda pa sejemo približno štiri tedne prej.
Na drugem mestu v junija sta endivija in radič. Tudi to sta vrtnini, ki v dolgem dnevu zacvetita, sta trdi in pogosto (vsaj radič zagotovo) pošteno grenita. Zato sejemo endivijo nekje od začetka junija naprej, radič pa še nekoliko kasneje. Njune sadike presajamo šele od konca junija do začetka avgusta. O teh dveh vrtninah bi lahko ogromno napisala, a naj tokrat razložim samo nekaj, kar mnoge bega. Za imenom sorte je ponekod napisana še številka. Ta številka nam pove, kako zgoden tip iste sorte je v semenski vrečici oziroma je seme v tej vrečici. Nižja ko je številka, zgodnejša je različica iste sorte.
Pa še eno priporočilo: sejmo ali sadimo sadike različnih sort tako radiča kakor endivije. Imajo namreč različno dolgo vegetacijo. Ne pozabite tudi, da se radiči delijo na neprezimne in prezimne. Prezimni v tem delu leta ne bodo naredili glav, samo gosto listje. Pri prezimnih sortah se to listje pogosto kar reže in uporablja za zastirko predvsem okoli kapusnic in plodovk. Lahko pa se ga kot zastirko pušča na gredi ali se ga kompostira. Mlado listje lahko pojemo v solatah, ki so tudi poleti zelo osvežilne. Letnim sortam, ki glave naredijo že v jeseni, po drugi strani listja nikakor ne režemo, če hočemo pridelati lepe, velike glave.
Med strniščne posevke, ki jih sejemo komaj zdaj, sodi tudi črna redkev, ki se bo jeseni, ko nas bodo začeli dajati prehladi, izkazala za še kako koristno kapusnico. Ne pozabite sejati niti podzemne kolerabe, brez katere ni močne, krepčilne zimske zelenjavne (in goveje) juhe, in strniščne repe, ki jo seveda lahko tudi kisamo.
Tudi korenček sejemo zdaj ponovno. Ta setev je namenjena skladiščenju, sušenju in zmrzovanju. Do konca junija lahko sejemo še visoke sorte stročjega fižola, nizek fižol pa vse do sredine avgusta.
Kaj pa, ko gremo na dopust?
Poletje je čas dopustov, kar pomeni, da bomo verjetno kakšen dan, morda celo teden ali dva naš vrt primorani zapustiti. Marsikdo ima ob tem slabo vest, a prav je, da včasih malce zamenjamo okolico in si privoščimo oddih nekje na morju, v gorah ali morda v tujih krajih. Ključno je, da se na odhod dobro pripravimo. Še posebej če se izide tako, da prav pred dopustom sejemo ali sadimo nove rastline, je nujno, da najdemo pomočnika, ki bo v naši odsotnosti mlade rastlinice redno zalival. Tudi v rastlinjaku brez zalivanja ne bo šlo.
Ker je v današnjih časih težko dobiti dobre duše, ki so pripravljene žrtvovati čas za naš vrt, je najboljša alternativa avtomatsko namakanje. Večkrat sem že pisala o tem, da je kapljično namakanje ob vse pogostejših vročinskih valovih v vrtu postalo nuja, kako koristno je, se izkaže tudi takrat, ko razmišljamo o dopustniškem »pohajkovanju«. Današnja tehnologija omogoča, da je avtomatsko namakanje mogoče namestiti po celotnem vrtu po relativno sprejemljivi ceni. Še posebej če ste pogosto odsotni, razmislite o tej možnosti in si namakanje čim prej zagotovite.
Če ne gre drugače in nimate pomoči, je priporočljivo, da pred odhodom na dopust gredice obilno in močno namočite, hkrati pa obnovite ali celo na novo položite zastirke. Kar zadeva zastirke, si upam svetovati, da položite precej debelo plast, saj je poleti le malo verjetno, da bo dežja preveč. To seveda velja za naravne zastirke, ki ob padavinah vodo prepuščajo in bodo še v večjo pomoč v vročini, saj bo izhlapevanje manjše. Sama bi pred odhodom vse rastline poškropila s pripravki, ki vsebujejo morske alge.
Ko je dopusta konec in se vrnemo domov, seveda takoj poskrbimo, da bodo rastline ponovno imele dovolj vode. A tega ne naredimo naenkrat. Najprej spustimo vodo za eno uro, nato namakanje prekinemo in ga ponovimo naslednje jutro (če smo prvič namakali zvečer, kar je veliko bolje). Takrat namakamo dve do tri ure. Zvečer vajo še enkrat ponovimo in spuščamo vodo tako dolgo, da je zemlja napita. Da je res tako, je najbolje preveriti z lopato v rokah – izkopljemo luknjo in preverimo, kako globoko je voda prodrla ob našem zalivanju.
Upam, da bo letošnje poletje prijazno do nas in naših rastlin. A verjetnost kaže, da se to ne bo zgodilo, zato sta senčenje posevkov in namakanje postala nujnost pridelave vrtnin tudi na vrtu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
