Miša Pušenjak

Črnenje konic plodov zaradi pomanjkanja kalcija

Gnitje spodnjih delov plodov je pogosta težava, ki pogosto zmoti ljubitelje paradižnika. Mnogi menijo, da gre za posledico pomanjkanja kalcija v tleh, vendar je resnica nekoliko bolj zapletena. Kalcija v večini vrtnih tal sicer ne primanjkuje, težava je v tem, da ga rastlina ne more učinkovito prenesti do plodov. Ker se kalcij po rastlini premika izključno skupaj z vodo, je ključnega pomena, da je pretok vode nemoten. V vročini, ko rastline zaprejo listne reže, in ob nerednem zalivanju, se ta prenos hitro ustavi. Pojav črnih lis je zato najpogostejši prav ob neuravnoteženi oskrbi z vodo, zlasti pri plodovkah in listnati zelenjavi.

Shutterstock

Rešitev za to težavo je v doslednem in rednem namakanju, tudi v dneh, ko je napovedan dež. Priporočljivo je tudi zastiranje tal, saj tako zadržimo vlago in zmanjšamo temperaturna nihanja. Prekomerno gnojenje z dušikom stanje še poslabša, zato je pri plodovkah, zlasti pri solati, čebuli in zelju, pomembna previdnost z organskimi gnojili. V zaprtih rastlinjakih pa je nujno redno zračenje, tudi v zgodnjih mesecih, saj visoka zračna vlaga onemogoča izhlapevanje in posledično prenos kalcija do najobčutljivejših delov rastline.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Črna sredica pri solati – zakaj se pojavi in kako to preprečiti?

Okrasni

Zrel nasad trajnic zahteva malo nege

Paradižnik ne dozori – znak pomanjkanja kalija

V zadnjih letih se vedno pogosteje pojavlja težava, ko zgornji del plodov ostane zelen ali rumenkast, notranjost pa je trda in bleda. Tak paradižnik ne dozori pravilno, nima okusa in pogosto celo pogrne pri testu na jedilnost. Vzrok tiči v pomanjkanju kalija, hranila, ki je ključnega pomena za dozorevanje, odpornost rastlin in razvoj sladkorjev. Pogosto se zgodi, da ob pretiranem dodajanju kalcija – z namenom reševanja težav, povezanih s črnenjem plodov – nehote poslabšamo sprejem kalija. Kalcij in kalij se namreč v rastlini medsebojno izključujeta. Če je v tleh še preveč fosforja, kar je v rastlinjakih pogosto, je težava še večja.

Miša Pušenjak

Rešitev je v zmernem, uravnoteženem gnojenju. Če se pomanjkanje kalija pogosto ponavlja, je priporočljivo dodati kalijev sulfat, ki ne vsebuje klora in je primeren za vrtnine. Količine naj bodo zmerne, saj kalij ob nepravilni uporabi lahko poškoduje tla. Poleg boljšega dozorevanja bo paradižnik ob ustrezni preskrbi s kalijem tudi okusnejši, odpornejši na bolezni in bogatejši s hranili.

Miša Pušenjak

Vijoličasti listi – posledica prehladnih tal

Temno vijoličasta obarvanost listov, pogosto ob žilah, je za vrtičkarja lahko zaskrbljujoča. V resnici pa gre za zelo značilen znak, da so bila tla ob sajenju prehladna. Ko je zemlja pod 15 °C, rastlina kljub razvoju nadzemnih delov ne more učinkovito vsrkavati fosforja, ki je nujen za rast korenin. To se še posebej hitro pokaže pri paradižniku, ki takrat razvije šibek koreninski sistem.

Shutterstock

Če so se listi že obarvali, je rešitev predvsem v krepitvi korenin. Priporočljiva je uporaba pripravkov iz morskih alg, s katerimi zaviramo prehitro rast nadzemnih delov in spodbudimo razvoj korenin. Dokler se tla dovolj ne segrejejo, z rastlinami raje ne hitimo, saj zgodnje sajenje pogosto prinese več škode kot koristi. Če je sezona res hladna, lahko paradižnik ponovno sadimo tudi konec junija, saj bo pridelek v jeseni pogosto lepši in bolj zdrav.

Popačeni ali razpokani plodovi – posledica mraza v zgodnjem razvoju

Ko se plodovi razvijejo nenavadno – z razpokami, trdimi predeli ali nepravilnimi oblikami – gre pogosto za posledico poškodb, ki so nastale že v zgodnji razvojni fazi. Cvetovi se oblikujejo kmalu po sajenju, in če rastlina takrat doživi večdnevni hladen šok, se plodnice ne razvijejo pravilno. Rezultat so poškodovani plodovi, ki niso užitni.

Žal te težave ni mogoče popraviti, lahko pa se ji izognemo v prihodnjih sezonah. Pomembno je, da rastlin ne sadimo prehitro, in da jih v zgodnji fazi ne izpostavljamo mrazu. Uporaba fungicidov v tem primeru ni le neučinkovita, temveč nepotrebna. Veliko bolj smiselna je uporaba sredstev za krepitev rastlin, kot so že omenjeni izvlečki alg, aminokisline ali rastlinski izvlečki.

Zvijanje listov – naravna obramba rastline

Zvijanje listov, ki se pogosto pojavi ob nenadni vročini, ni bolezen, temveč obrambni mehanizem rastline. Paradižnik se tako zaščiti pred izgubo vode in močnim sončnim sevanjem. Pojav je izrazitejši pri nekaterih sortah in zlasti ob nenadnih vremenskih spremembah.

Shutterstock

V rastlinjakih lahko omilimo posledice z zasenčevanjem, na prostem pa z zastiranjem tal. Zavitih listov nikakor ne odstranjujemo, saj kljub videzu opravljajo svojo funkcijo. Zastirka bo poleg zaščite pred pregrevanjem poskrbela tudi za boljše pogoje v tleh, zadržala vlago in poskrbela za aktivnost mikroorganizmov, ki sodelujejo pri prehrani rastline.

Shutterstock

Miša Pušenjak