Iz vrtne prakse: kako smo zasadili mešano gredico v senci?
Na vrtu imamo najrazličnejše situacije – v različnih kotičkih različne pogoje za rast rastlin, različno osončenost, različna tla in seveda tudi različne želje. Tokrat se bomo posvetili prav posebnemu tipu mešane grede, kjer se bodo prepletale številne barve listja in le malo cvetja, a bo kljub temu živahna vse leto. Pa še v senci bo – čeprav navadno mislimo, da tam malokaj raste.
Ko začnemo razmišljati o oblikovanju mešane grede na določenem prostoru, najprej poskušamo ugotoviti, kakšne življenjske pogoje bodo tam rastline imele oziroma kaj lahko storimo, da jih izboljšamo ali spremenimo. Potem naredimo nekoliko širši okvirni izbor rastlin, primernih za ta prostor. Ob tem pa že razmišljamo o snovanju bodoče slike po barvah, višinah, strukturah, teksturah in ostalih lastnostih, ki nas zanimajo. A vse to se mora nujno podrejati lastnostim prostora, na katere ne moremo vplivati.
Ko na gredo pada senca
Če je greda v senci, na osvetlitev ne moremo bistveno vplivati. Zato moramo nujno izbirati le med trajnicami, ki senco dobro prenašajo. Tiste, ki potrebujejo veliko sonca, bi se v senci pretegovale in morda polegale, imele bledikavo listje, slabo ali nič cvetele, hirale in morebiti kmalu celo umrle. Poznamo tudi nekatere trajnice, ki skoraj enako dobro prenašajo polno sonce kot tudi senco. Najbolj univerzalna pa je polsenca, lega torej, ki je zavarovana pred najbolj žgočim soncem, a je še vedno dobro osvetljena. V taki legi dobro uspeva tako večina senčnih kot tudi večina sončnih rastlin.
PREBERITE TUDI:
Če na gredi zemlja ni najboljša, jo z nekaterimi dodatki in obdelavo skoraj zagotovo lahko izboljšamo do te mere, da bo v njej večina standardnih trajnic dobro uspevala. Osnovna ukrepa sta globoko rahljanje in dodajanje organskih gnojil. Le redko je treba zgornjo plast zemlje zamenjati.
Nekateri tipi zemlje omogočajo bolj univerzalne zasaditve, drugi pa morda zahtevajo rastline s prav posebnimi lastnostmi. Ker pa obstaja zelo veliko različnih trajnic, lahko najdemo primerne za vsako vrsto zemlje. V težki glinasti zemlji brez težav uspevajo drugačne rastline kot v peščeni. Večina trajnic ima vsekakor najrajši navadno vrtno prst, sestavljeno iz približno enakih delov peska, gline in organske mase. Največji izbor trajnic nam je torej na voljo za navadno vrtno zemljo in sončno ali polsenčno lego; lahko rečemo tudi polsončno lego. Takšno zemljo in takšno lego na vrtu največkrat tudi imamo.
A tudi v posebnih situacijah lahko oblikujemo zanimive in trpežne mešane zasaditve, če le dovolj dobro poznamo trajnice oziroma če se potrudimo poiskati potrebne informacije o njih. Najbolje je sicer, če vsak prostor posebej analiziramo, si zastavimo nalogo, izberemo koncept in ga potem skušamo izpeljati. Pomagamo si lahko z vzorčnim primerom, ki smo ga kje videli. A v tem primeru lahko tvegamo, da bomo morda kakšen bistveni pogoj za dober rezultat prezrli.
Kako smo se lotili zasajevanja senčne grede?
Prvi korak je vedno analiza prostora in pogojev za življenje rastlin. Konkretno je bila greda, na kateri bomo prikazali primer zasaditve, na severni strani stavbe, kjer posije le malo sonca, a je prostor odprt in je veliko difuzne svetlobe. Zemlja je prav dobra in s humusom bogata vrtna prst, v kateri tudi ob dolgih deževjih voda ne bo zastajala. V bližini je priključek za vodo, ki bo omogočal občasno temeljito zalivanje, ko bo morebiti grozila dolgotrajna suša.
V zemlji ni trajnih plevelov. Skrbnik nasada bo po potrebi odstranjeval odmrle dele nezimzelenih rastlin, ostanke dotrajanega cvetja in morebitne druge poškodovane ali nelepe liste ter seveda skrbel, da ne bo plevelov. Vsako leto v zgodnji pomladi bo dodal rastlinam kompost ali kompostu podobno organsko gnojilo.
V drugem koraku smo se načrtovanja lotili, kot bi delali projektno nalogo. Zastavili smo si nalogo oblikovati zasaditev, ki bo v večjem delu zelena tudi pozimi – ni nujno, da je zelo barvita, a naj vsaj deloma spremlja letne čase tudi s cvetjem. Poseben poudarek smo želeli dati barvam v najbolj neobičajnem času, pozimi. Izbrane rastline naj bodo čim bolj trajne, dolgožive in preproste za vzdrževanje.
Rastline, ki smo jih izbrali za zasaditev
Ker se greda naslanja na zid in je vzdolžne oblike, smo se odločili, da bomo v ozadje postavili višje zimzelene trajnice. Pozno jeseni in pozimi cvetoči smrdljivi teloh (Helleborus foetidus) z velikim številom drobnih kremasto belih cvetov in atraktivno olistanimi visokimi stebli je odlično ozadje skupaj z zimzeleno praprotjo (Polystichum setiferum 'Herrenhausen'). Sledila je kombinacija bolj na redko postavljenih nezimzelenih med nizke zimzelene, sprednji prostor pa smo namenili kombinaciji različnih nizkih zimzelenih.
Določili smo, da se bodo pred visokim ozadjem srednje visoke cvetoče zimzelene rastline (Helleborus orientalis) v večjih skupinah prepletale s skupinami srednje do visokih zimzelenih necvetočih (Polystichum setiferum 'Herrenhausen'), ki se bodo tu ponovile iz ozadja. Obe bosta imeli atraktivno listje tako v času cvetenja kot tudi takrat, ko bosta imeli le listje. Tu bodo dominirali orientalski telohi (Helleborus orientalis) v različnih barvah – od bele, svetlo rumene, rožnate, motno rdeče in temno modrikasto vijoličaste do različnih pikčastih in črtastih barvnih kombinacij. V blažjem podnebju in na zavetnih legah bodo odgnali dobro vidne barvite popke na cvetnih steblih že na začetku zime, zacveteli ob koncu zime in potem ohranili barve do konca pomladi. V hladnejšem podnebju se bo cvetenje premaknilo na konec zime in pomlad.
Cvetoče visoke nezimzelene rastline se bodo med zimzelene nizke pomešane posamično, da se bodo v času mirovanja izgubile. Za poletno cvetenje smo izbrali dve kitajski kresnici (Astilbe chinensis 'Diamonds and Pearls' in Astilbe chinensis 'Vision in Red') v rdeči in rožnati barvi. Za jesensko cvetenje pa smo izbrali eno izmed hermelik (Sedum telephium 'Mr. Goodbud'), ki dokaj dobro uspeva tudi tam, kjer ni veliko sonca. Večina hermelik sicer velja za rastline sonca.
Dodali smo visoke listopadne trajnice (Hosta 'Blu Angel'), ki bodo sicer maloštevilne, a bodo posebno mesto zavzemale s svojim zelo velikim sivosrebrnim listjem, ki se bo od pomladi do jeseni dvigalo na visokih pecljih nad nizko zimzeleno podrastjo. Hoste bodo razporejene posamezno, da jih ne bo videti, ko pozimi nadzemnih delov ne bodo imele.
Med zimzelenimi nizkimi pokrovnimi trajnicami smo želeli dati poudarek zeleni barvi z nekaj primesi bele. Za to lepo poskrbi nizki šaš (Carex morrowii 'Ice Dance'), ki je posebno trpežen in dolgo živ. Velik delež pa smo se odločili nameniti zelo temno vijoličasti, skoraj črni barvi listja travi podobne japonske šmarnice (Ophiopogon planiscapus 'Nigrescens'), ki se bo prepletala z zeleno pisanim šašem in s katero bomo ustvarili poseben efekt vse leto.
Zaključek
Predstavljena mešana greda zahteva precej gosto saditev, ker se večina izbranih trajnic zlasti na začetku ne razrašča prav hitro in tudi od take posebne grede pričakujemo hiter učinek. Zato morajo biti sadike posajene že na začetku tako na gosto, da bodo pokrile tla pod seboj. Izbrane trajnice ne spadajo med cenene, a so zato nekaj posebnega in tudi njihova življenjska doba je dolga. Pa še veliko vzdrževanja takšen nasad ne zahteva. Če imate tudi vi gredo v senci, morda lahko razmislite o podobni rešitvi? Presenečeni boste, v kako simpatičen kotiček se bo spremenila drugače vedno dolgočasna senca.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.
