Shutterstock

1. Voda mora čim prej doseči korenine. To lahko dosežemo na več načinov. Ena možnost je, da ob rastlini zakopljemo preluknjano plastenko, ki bo počasi sproščala vodo v območje korenin. Nekaj korenin pa se bo razširilo vanjo. Druga možnost je zakopavanje glinenih posod, ki niso glazirane in bodo zato vlago postopoma sproščale v območje korenin. Na trgu so na voljo tudi posebej oblikovane glinene posode, znane pod imenom olla.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Kako uspeti s poletno setvijo kljub vročini?

Zelenjavni

Paradižnik na vrtu: 5 pogostih težav in rešitve zanje

2. Zalivajte zelo močno enkrat do dvakrat ne teden, da se voda prebije globoko in spodbudi korenine, da se širijo v globino. Če zalivamo vsak dan po malem, vlažimo le vrhnjo plast, kar pritegne korenine k površini zemlje in jih naredi še bolj občutljive na sušo.

3. Pregrevanje tal preprečujte z zastirkami. Tako vročina ne bo izsušila območja korenin, tla ne bodo razpokala, mikroorganizmi pa bodo ostali dejavni tudi v vrhnjih plasteh – zato bodo te rahle in žive.

4. Vodo za zalivanje pred uporabo prevrtinčite. Kadar namreč voda stoji, začnejo njene molekule tvoriti vse večje klastre, tako velike, da jih rastline ne morejo več vsrkavati. Podobno kot lahko kislo mleko, če stoji, režemo, če pa ga pretresemo, se ponovno utekočini. Enako lahko naredimo z vodo. Če jo pred zalivanjem močno pretresamo ali vrtinčimo, velike molekule razbijemo na manjše, ki so za rastline lažje užitne. V tem je tudi skrivnost, zakaj dež osveži rastline bolje kot zalivanje z vodo iz pipe. Če bomo rastline zalivali z mehko vodo, ki smo jo pred zalivanjem še vrtinčili, lahko porabimo veliko manj vode za veliko boljši učinek.

5. Verjetno ste že opazili, da zasušena prst slabo vpija vodo. Kadar zalivate takšna tla, morate najprej zliti zelo malo vode, počakati, da se vpije, in šele potem zaliti še malo. »Plastificiranost« tal bo v nekaj minutah popustila in tla bodo ponovno lahko vpijala vlago. Šele takrat zalijte z večjo količino vode.

Shutterstock

6. Uporabljajte visoke grede! Edine vrtnine, na katerih v času suše ni zaznati pomanjkanja vode, so tiste, ki rastejo na pravilno zloženih visokih gredah. Te naj bodo visoke vsaj en meter, na dnu pa naj bo dovolj debela plast listnega komposta ali drugega materiala, ki dobro zadržuje vlago.

Takšen način so se s pomočjo slovenske strokovnjakinje pri pridelavi zelenjave naučili uporabljati tudi v Afriki v najbolj sušnih predelih. Tam na dno velikih zabojev nasujejo 10-centimetrsko plast mivke, nanjo zložijo organski material in na vrh nasipajo zemljo. Od vrha do plasti mivke postavijo cev in skoznjo zalivajo. Tako ohranjajo vlažno le spodnjo plast. Če bi zalivali po površini, bi voda izhlapela, še preden bi dosegla korenine. Tako pa rastline izkoristijo prav vsako kapljico, kar je v sušnih razmerah izjemno pomembno.