Rože in vrt
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Plodovke v koritih in visokih gredah: nasveti za uspeh


10. 6. 2025, 10.53
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Še je nekaj časa, da tudi zamudniki posadite plodovke, kot so paprika, paradižnik, bučke ... In to tudi tisti, ki morda nimate vrta ali pa vam je na gredicah že zmanjkalo prostora. Če plodovkam ponudimo primerne pogoje, lahko namreč uspešno rastejo in pridelajo pridelek tudi v loncih, koritih in visokih gredah na balkonih ali terasah.

plantella naslovna-jun25.jpg
Lucija Kinkel, mag. inž. hortikulture, Plantellina strokovnjakinja
Paradižnik uspeva tudi v okrasnem loncu na zunanji okenski polici.

Sajenje in kombiniranje

Pri sajenju v korita, ki jih bomo imeli na balkonu, je pomembno, da izberemo kakovostno zemljo in dovolj veliko korito. Iz zemlje bo rastlina črpala hranila za rast, zato je velikost korita, v katerega posadimo sadike, pomembna, saj tudi korenine potrebujejo prostor za rast. Zemlja mora biti kakovostna, prilagojena za paradižnik in preostale plodovke, dovolj rahla ter mora zagotavljati dovolj veliko kapaciteto za zadrževanje vode.

Plantella1-jun25.jpg
Lucija Kinkel, mag. inž. hortikulture, Plantellina strokovnjakinja
Za pridelek paprik zadoščata že dve sadiki v večjem koritu.

Ni skrivnost, da ima paradižnik rad mrzle noge in vročo glavo – torej korenine na hladnem in listje ter plodove na toplem. Kmalu po sajenju mu bomo morali priskrbeti tudi oporo. Lahko mu postavimo palico, kol ali ga privežemo na vrvico. Lonci večjega volumna bodo gotovo prav prišli pri sajenju kumar, ki imajo zelo razvejan in gost koreninski sistem ter potrebujejo večje količine vode.


PREBERITE TUDI:

Pri sajenju vrtnin na vrtu pa je pomembno, da poleg njih posadimo dobre sosede in se izognemo sajenju slabih sosedov. To lahko storimo tudi pri sajenju v lonce oziroma korita, če nam prostor to dopušča. Kateri so dobri sosedje plodovk, preverite v tabeli.

Vrtnina

Koristna zelišča

Dobri sosedje

Paradižnik

Bazilika, drobnjak, peteršilj, melisa, meta, rožmarin, timijan, zelena

Endivija, korenček, motovilec, por, radič, solata

Paprika

Bazilika, drobnjak, kapucinka, ognjič, zelena

Česen, motovilec, solata

Jajčevec

Meta, pehtran, timijan

Endivija

Bučke

Bazilika, kapucinke, meta

Solata

Kumare

Bazilika, koper, meta, peteršilj, zelena

Korenček, motovilec, por, rdeča pesa, solata

Pravilna prehrana

Založno rastline vedno pognojimo ob sajenju, ampak naj to ne ostane edino gnojenje. Med sezono je treba rastline dognojevati, saj bujna rast, obilno cvetenje in kakovosten razvoj plodov zahtevajo veliko hranil. Paradižnik in tudi preostale plodovke so zelo velike porabnice kalija, zato jih gnojimo s posebej za njih oblikovanimi granuliranimi organskimi gnojili z dodanim kalijem.

Plantella2-jun25.jpg
Lucija Kinkel, mag. inž. hortikulture, Plantellina strokovnjakinja
Jajčevec bo odlično uspeval v družbi bazilike in solate.

Do vročih poletnih dni lahko za dognojevanje uporabljamo trda organska gnojila, ko pa nastopijo vroči poletni dnevi, rastline začnimo dognojevati s tekočimi organskimi gnojili z dodatkom morskih alg na 10 dni, da zagotovimo kar najboljšo prehranjenost rastlin.

Plodovkam zaradi velikega števila razvijajočih se plodov in visokih temperatur pogosto primanjkuje kalcija. Najboljši učinek dobimo, če ga dodajamo foliarno – torej z njim gnojimo prek listov od začetka oblikovanja plodov do njihove zrelosti vsak teden. To je najučinkovitejši način dognojevanja rastlin s kalcijem, saj korenine ne morejo zadovoljiti vseh potreb po njem. Tako pa bo rastlina kalcij dobila takoj in ravno tam, kjer ga potrebuje.

Kaj lahko storimo, da plodovke ostanejo zdrave?

Zaščita pred boleznimi predstavlja pomemben del nege rastlin od presajanja naprej. Plodovke bodo najbolje rastle pod streho, zaščitene pred padavinami. Pri sajenju v rastlinjak vrtičkarji pogosto posadijo preveč rastlin na površino ter premalo pozornosti posvečajo prezračenosti rastlinjaka. Kombinacija pregosto nasajenih rastlin in premalo prezračenega prostora vodi v višjo zračno vlago in s tem povezane bolezni.

Plantella3-jun25.jpg
Lucija Kinkel, mag. inž. hortikulture, Plantellina strokovnjakinja
Rastline začnemo krepiti že od presajanja dalje.

Med najpogostejšimi boleznimi paradižnika sta paradižnikova (krompirjeva) plesen in črna listna pegavost paradižnika. Na bučkah in kumarah bomo v suhih letih srečali pepelovko bučnic, v vlažnih in hladnejših pa kumarno plesen. Rastlinam lahko pomagamo postati odpornejše, če jih redno škropimo s pripravki za krepitev rastlin na osnovi njivske preslice. Silicij, ki ga vsebuje njivska preslica, bo okrepil celične stene in tako otežil ali celo preprečil nastanek okužb. Vendar pa je za tak učinek potrebno tedensko škropljenje!

O avtorju


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.