Profimedia

Lukašenko si je januarja letos z novo veliko zmago na volitvah prislužil že svoj sedmi mandat na čelu Belorusije. Železna roka, s katero vlada, je dovolj čvrsta, da ga s prestola ne vržejo slabe gospodarske razmere v državi. V ozadju sicer že dlje časa tli kriza, ki jo je s svojo politiko povzročil sam. Belorusija se namreč srečuje s hudim pomanjkanjem krompirja, enega od svojih ključnih kmetijskih pridelkov.

Lukašenko je namreč oktobra 2022, da bi cene ohranil nizke in preprečil razbohotenje inflacije, uvedel strog nadzor nad nekaterimi izdelki, kot je krompir. Še več, državljane je pozval, naj trgovinam nenehno gledajo pod prste in nemudoma ovadijo tistega, ki bi kršil nova pravila. Rezultati so danes že vidni. Kot namreč po poročanju Politica opozarjajo nekateri, sicer redki politični nasprotniki Lukašenka, krompir za beloruske kmete, ki že tako težko shajajo, danes niti približno ni več dobičkonosen. Medtem ko so od leta 2022 stroški tako za kmete kot trgovce nezadržno rasli, so se v tem času cene krompirja povzpele le za vzorec. Leta 2024 so v Belorusiji posledično zabeležili mizerno letino, saj so kmetje preprosto posadili manj krompirja.

Ob tem so kmetje večje količine krompirja začeli prodajati v Rusijo, kjer so bili zanj pripravljeni plačati več, dvakrat več, so opozorili v beloruskem centru za ekonomske raziskave in ozaveščanje (BEROC). Lukašenko se je decembra lani na to odzval z novim ostrim ukrepom, začasno prepovedjo izvoza krompirja v tujino, tudi Rusijo, v katero je Belorusija leta 2024 izvozila približno 200.000 ton tega pridelka. Kmetje so lahko krompir v Rusijo izvažali le, če so imeli za to posebno licenco. A se niso uklonili. Po poročanju Politica so kmetje nato začeli sicer zdrav krompir označevati kot pokvarjen in tega še naprej prodajali v Rusijo, medtem ko so beloruskim trgovcem v rokah ostali ostanki. Zlasti marca in aprila letos naj bi bile beloruske trgovske police polne majhnega, piškavega, pogosto tudi gnilega krompirja.

Kot je poudaril Aleš Alačnovič, gospodarski svetovalec opozicijske voditeljice Svetlane Tihanovske, to jasno kaže, kako lahko »Lukašenko in njegova administracija umetno ustvarijo pomanjkanje dobrin, ki so bile prej v izobilju.«

Kako se je na dogajanje odzval Lukašenko?

Našel je krivca. Kot je nedavno poudaril, so pomanjkanje krompirja umetno ustvarili »nekateri posamezniki,« da bi kaznovali vladno gospodarsko politiko. »Na voljo je bilo dovolj krompirja. A so omejili dobavo, da bi pokazali na škodljive učinke predsednikovega vmešavanja v oblikovanje cen.« Dejal je še, da je bil po tem, ko so tem ljudem na vrata potrkali pripadniki državnega aparata in jim na mize položili lisice, krompir nenadoma znova na voljo.

Lukašenkova vlada je v boju s krompirjevo krizo v zadnjih mesecih sprejela še nekatere druge ukrepe. Konec maja je denimo odpravila prepoved uvoza določenih živil iz »neprijateljskih« držav članic Evropske unije, vključno s krompirjem.