Mateja J. Potočnik

»Vsak starš si želi, da bi šel otrok po njegovi poti, vsaj jaz sem si,« pravi slaščičarski mojster in sodnik v priljubljenem kuharskem šovu Karim Merdjadi. Njegovo hčer Niko je priprava sladic že v otroštvu privlačila in jo je velikokrat vzel s sabo, ker je bila spretna z rokami, pravi Karim.

Danes je ključni in nepogrešljivi del družinskega podjetja, saj vodi proizvodnjo sladic. V to delo je ni nikoli nihče načrtno usmerjal. Četudi bi se odločila drugače, bi njeno odločitev spoštoval, pravi Karim.

Hčer Niko je priprava sladic že v otroštvu privlačila in jo je Karim velikokrat vzel s sabo, ker je bila spretna z rokami.

Nika zdaj mojstrsko stopa po očetovih stopinjah, čeprav je bilo na začetku res videti, da bo šla po svoji poti. Namreč, srednja šola, kjer bi se učila za slaščičarko, je ni pritegnila, zdela se ji je celo malce nazadnjaška glede na to, kaj sta z očetom že pripravljala doma, zato se je izšolala za frizerko. Vendar dlje od tega, da je strigla brata in očeta, ni prišla, nam pove.

· Spor

Zorjanova o zahtevi za odstranitev videospotov ni bila predhodno obveščena

Moderne pa so tudi njihove sladice, ki kar kličejo, da bi jih človek pokusil. Za njihov videz je večinoma zaslužna Nika. Karim priznava, da so se na tem področju njuni pogledi precej razlikovali, ker je on pač stara šola iz časov, ko so bile torte kičaste, mlajša generacija pa prisega na ravne linije, ko z okusom poveš več kot z videzom. »S kičem po navadi skrivamo svoje napake in pri sladici nima posebne vrednosti,« prizna mojster.

Ena najboljših investicij: hčerino šolanje v Franciji

Nikina najljubša sladica že od otroštva je torta sacher. Dolgo je bila edina torta, ki jo je jedla, s Karimom pa sta doma pekla tudi pite, kolačke in španske vetrce. Oče jo je rad vzel s sabo na dogodke, ker je bila z drobnimi prstki zelo spretna. »Jaz pa močan pri okusih,« opisuje, zakaj sta bila uspešen tandem.

Po srednji šoli se je zaposlila v njihovem družinskem podjetju in začela ustvarjati. Dotlej je bila priprava sladic zanjo predvsem hobi, potem pa se je morala privaditi, da je posel, resno delo. »Začeli smo na visoki ravni, tu ni heca. Zato smo se odločili, da bo šla na šolanje v Francijo. To je bila ena mojih najboljših investicij. Tam je dobila ogromno znanja in volje do slaščičarstva,« je ponosen oče.

Mateja J. Potočnik

»Naučil sem jo, kar sem delal jaz, a potrebovala je drugačno osnovo. Najprej se je morala naučiti 'hoditi', preden je lahko 'tekla',« slikovito opiše mojster, ki je od petnajstega leta črpal znanje pri kuharskih mojstrih od Francije, Španije, Avstrije do Anglije in se kalil v različnih tehnikah. »V tujini se je učila osnov šefov, ki jih je jemala bolj resno, kot bi včasih mene. Ko se je vrnila, je že prevzela naše torte.«

· Domači

Romana Krajnčan je tudi letos praznovala dan čebel

Nika nikakor ne sme manjkati

Dve leti zapored je Nika tako nekaj mesecev preživela v Franciji. »Prvo leto sem se učila začetniških stvari, nato smo se seznanjali z različnimi tehnikami, trendi, spoznavala sem razliko med tamkajšnjim in našim slaščičarskim svetom. Marsičesa, kar danes delamo tukaj, sem se naučila v Franciji. Oče pa me je naučil predvsem natančnosti, da je treba vse sestavine natančno stehtati in vse poskusiti.«

Začeli so z makroni, torte pa so jim  danes enakovredne. »Nika vodi proizvodnjo, jaz pa delam še na drugih projektih in v MasterChefu. Podjetje vodim, Nika pa je odgovorna, da so izdelki narejeni, in torej ne sme manjkati. Iz frizerke je postala slaščičarka z velikim potencialom, predvsem pa ima enako veliko odgovornost v podjetju, kot jo imam sam. Starejši težje sledimo trendom, zato imam veliko srečo, da imam za sabo hčerko iz mlajše generacije. Mnoga podjetja se znajdejo v težavah, ker nimajo naslednikov. Mi te težave k sreči nimamo, nikoli pa ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti.«

Vse ostane v družini

V njihovem podjetju je zaposlenih pet oseb. Ker so slaščice v celoti narejene ročno, prodaja pa je butična, imajo tri njihove sodelavke v proizvodnji ogromno dela. Poleg Nike in Karima je v trgovini za delo s strankami odgovorna Karimova žena Helena.

»Kot družina tako pokrivamo vse pomembne točke. Tudi na dogodkih boste na stojnicah vedno srečali nekoga od nas. To je del naše politike, saj lahko tisti, ki smo najbolj vpleteni, najbolje predstavimo naše izdelke in filozofijo. Tako dobimo tudi direkten odziv strank in lahko kaj popravimo, čeprav sami precej kontroliramo sladice.

Mateja J. Potočnik

Naloga Nike in sodelavk je, da se čimbolj držijo predpisanih postopkov. Vse delamo z naravnimi sestavinami, ki pa skozi leto variirajo. Neka sestavina ima lahko v sezoni drugačen okus kot izven sezone. Za nas je pomembno, da je tortica decembra prav tako dobra kot v sezoni. Poleti imamo sladice bolj svežih, sadnih okusov, pozimi pa so malo bolj čokoladne, začimbnih okusov, vizualno pa se spreminjajo glede na navdih. Čokoladne dekoracije pa so vedno delo Nikinih spretnih rok.«

· Domači

Ivana Šundov nerodno padla po stopnicah

Oče, veliki pokuševalec

»Malo se pogovoriva o njenih idejah, z ekipo naredijo poskusne sladice, nato pa nastopim sam z okušanjem in izmenjavo mnenj.« V čem sta si podobna? »Oba hočeva, da je vse popolno, sva trmasta, znava biti malo sitna in oba misliva, da imava vseskozi prav,« se smejita. »A se ne razhajava preveč. Normalno je, da imava malo drugačen pogled, je pa pomembno, da se pogovarjava in svoje mnenje argumentirava. Spodbujam jo, da razmišlja s svojo glavo. Ve, kakšen je moj okus, kaj želim gostom predstaviti. Vse, kar naredimo, mora Helena prodati, naša filozofija se tako prenese še na prodajo.«

Mateja J. Potočnik

Se v svojem podjetju kdaj počuti kot na odru MasterChefa? »Tisto je tekmovanje, televizija, pri nas pa se bolj poglobimo v sladico. Poleg mene jo pokusijo še drugi v podjetju in moramo najti ravnotežje, pomembno pa je seveda, da je tudi gostom všeč. Dober primer je naš tiramisu, pri katerem smo za 20 odstotkov zmanjšali količino sladkorja. Ko so ga poskusili še znanci, so rekli, da jim je zelo všeč. Včasih so naše brbončice že malo utrujene, zato nove sladice testiramo širše.«

Pravica do odklopa ne velja

Nikina najljubša sladica je torej torta sacher. Vedno si jo je zaželela za rojstni dan. Ne sme biti preveč namočena in ne presuha. »To je pravzaprav bolj suha torta, zato je najbolj nerazumljena torta v Sloveniji. Zraven je treba postreči smetano in kavo,« razloži Karim, ki je bolj čokoladen tip in ga povsem zadovolji dobra čokolada s celimi lešniki.

»Sicer pa ne jem toliko sladic, raje imam slano.« Delati v družinskem podjetju je po eni strani blagoslov, po drugi pa breme, ki ga hočeš nočeš nosiš s seboj domov. Ko je službe konec, se delo ne konča. »Za nas ne velja pravica do odklopa,« se smejita oče in hči. »Mi ne hodimo v službo, to je naš način življenja!«