Šimen Zupančič

Dan dežurnega meteorologa se začne zgodaj, ob peti uri zjutraj. Najprej pregleda osnutek napovedi, ki mu jo prejšnji dan pripravi kolega, in popravi, če se je kaj spremenilo. Če so burne vremenske razmere, se najprej posveti aktualnemu dogajanju in njegovi časovnici. Spremlja, kaj se dogaja v naši bližini, saj je Slovenija glede vremenskega dogajanja majhna država in se naše vreme pogosto sem 'preseli' od sosedov. Ko se seznani s podatki, se loti pisanja napovedi v preprostem jeziku za spletne strani, potem se začno javljanja za radio. Dopoldne se zberejo s kolegi različnih strok, tudi s klimatologi, hidrologi itn., ter oblikujejo širšo sliko, na podlagi katere se odločijo, ali je morda treba izdati kakšno opozorilo.

Ljudje jih zelo pogosto kličejo tudi neposredno, saj predvsem kmete zanima, kdaj bo padalo, kdaj lahko kosijo – še posebej kadar je vreme nestanovitno. Tudi odgovarjanje na klice je delo dežurnega meteorologa.

Vremenski dogodki so vse bolj ekstremni in nas lahko resno ogrožajo. Bi bilo smiselno, da bi opozorila uvedli na državni ravni, morda v obliki potisnih sporočil, ki bi jih vsak dobil na telefon?

ARSO na svoji spletni strani že ima Meteoalarm, kjer objavljamo opozorila dan ali nekaj ur pred dogodkom. Res pa je, da je treba na našo stran. Za alarme na državni ravni je pristojna Uprava za zaščito in reševanje in mislim, da res pripravljajo aplikacijo, s katero bodo obveščali po pametnih telefonih. Takšna opozorila so gotovo zelo dobrodošla in tudi nujna, sploh ob denimo poplavah.

Kaj lahko napoveste zanesljivo in precej vnaprej, kdaj pa nastanejo okoliščine – denimo mikroklima – ki jih ne morete napovedati?

Odvisno od pojava. Vročina, denimo, je dobro napovedljiva. Pri njej smo zelo gotovi, saj zajame večje dele Evrope, ne zgolj posamezne države. Nevihte pa so druga zgodba, te so lahko zelo lokalne, omejene na nekaj kilometrov. Pri velikih nevihtnih sistemih, ki obsegajo tudi 100 kvadratnih kilometrov, je lažje, lahko jih napovemo nekaj ur vnaprej. Lokalne nevihte pa je tako rekoč nemogoče natančno napovedati. Nanje lahko do neke mere sklepamo glede na razmere v ozračju, ki lahko vodijo do močnejših neviht. Trudimo se, a tu imajo naši modeli še mešan uspeh.

Kateri deli Slovenije so z meteorološkega stališča najbolj neugodni?

Odvisno od pojava. Težko izločim kakšen del Slovenije, ki je manj ali pa precej bolj izpostavljen. Vemo pa, da so nevihte z debelo točo pogostejše v ravninskih predelih, predvsem severovzhodne Slovenije, v gorah pa je večja nevarnost udara strele. Zahod ima več padavin, a vzhod je bolj ranljiv za poplave, ker jih povzročijo že manjše količine dežja.

Kaj pa nevihte? Kakšen je recept zanje, kar se tiče topografije, temperature in drugih lokalnih posebnosti?

Hribi vsekakor pripomorejo k njim. V gorah nastajajo pogosteje, ker se zrak na pobočjih segreva hitreje kakor v okolici in se po njih dvigne kot po dimniku. Višje zadene ob hladnejši zrak, in če je še dovolj vlage, to sproži nastanek nevihte. Okoliški vetrovi lahko nato te nevihte zanesejo nad ravnino, kjer je zrak še bolj pregret, in nevihta se še okrepi.

Kateri deli Evrope so za nas meteorološko pomembni? Od kod dobivamo svoje vreme?

Na naših geografskih širinah prevladujejo zahodni vetrovi. Kar nastane v Italiji, lahko pride do naših krajev. Denimo iz Padske nižine pogosto pridejo močne nevihte, saj je tam zelo vroče in vlažno. Pomembno območje za naše vreme so tudi severni del Jadranskega morja in Alpe. Kadar so vetrovi močni, prinese nevihte še iz Francije, Švice, severne Nemčije. Meteorologi zato spremljamo vremensko dogajanje širše po Evropi. Se pa tudi naše vreme širi k sosedom. Pogosto nevihte nastanejo prav nad Slovenijo.

Šimen Zupančič

Tehnologije, še posebej računalniško podprte, se zelo hitro razvijajo. Kaj je najnovejšega v meteorologiji?

Pred nekaj leti je Evropska vesoljska agencija poslala v vesolje meteorološke satelite nove generacije. Sateliti so najmočnejše orodje meteorologije, saj več opazovanj in meritev pomeni natančnejše napovedi. Z njimi lahko ne le vidimo, kje so oblaki, ampak tudi kako so ti sestavljeni. Spremljamo lahko nevihte in spremembe v njih. Imamo instrumente, s katerimi lahko merimo veter, sestavo različnih plasti atmosfere, imamo vse bolj zmogljive računalnike in umetno inteligenco, da vse to preračunajo v modele. Morda se to na prvi pogled ne opazi, a vremenske napovedi so vse bolj natančne in zanesljive.

Še najmanj so te natančne pri nevihtah. Vas pogosto presenetijo njihova jakost, smer ipd.? Od česa je odvisno, koliko vnaprej jih lahko napoveste?

Nekaj ur, morda pol dneva vnaprej, če gre za večjo nevihto. Lahko pa predvidevamo, kdaj bodo morda nastale, ker že nekaj dni vnaprej vemo, da bo vreme nestanovitno. Pri nevihtah velja, da pričakuj nepričakovano. To so intenzivni procesi v zraku, ki so v veliki meri nepredvidljivi. Moč predvidimo iz količine vlage v zraku, temperature zraka v različnih plasteh, jakosti vetra in delovanja med vsem tem. Največjo nevarnost seveda pomenijo strele in sunki vetra. Ti so najmočnejši takrat, ko gre za velike nevihtne sisteme. V teh se dež zliva kot slap proti tlom in izpodriva zrak, kar povzroča močne sunke vetra. Takšen velik sistem pravzaprav že sam ustvarja svoje lastno vreme. Izredno težko je točno napovedati, kaj se bo dogajalo.

Letošnje poletje smo začeli z izjemno vročino, vročinskim valom, ki bo trajal vsaj dva tedna. Je to znak, kaj še prihaja?

Kot kaže, bo letošnji junij rekordno vroč, suh in tudi sončen. Poletje se je res začelo s samimi – ne nujno želenimi – presežniki. Ne pomeni pa to, da bo vse poletje zagotovo tako. Lahko se tudi obrne. Imeli smo že leta, ko smo začeli z vročino in nadaljevali z dežjem in umirjeno temperaturo. Napovedi za 10, 14 dni vnaprej, ki so še verodostojne, kažejo, da se bo vročina nadaljevala, in zelo verjetno bo tudi letošnje poletje vroče. Je pa ozračje suho, tako da ne pričakujemo veliko nevihtnega dogajanja. Kar je spet slabo zaradi pomanjkanja padavin, ki v tem letnem času prihajajo od neviht. Grozi torej tudi suša. Bolj suha ko so tla, manj je izhlapevanja, manj neviht in manj padavin. Ujeti smo v povratno zanko. Dolgoročne napovedi za letos kažejo na še eno nadpovprečno vroče in suho poletje.

Temperatura torej samo še narašča?

Da, ozračje se segreva, sploh poletja so toplejša. Malo manj skokovito, a tudi opazno se segrevajo tudi zime, pomladi in jeseni ni toliko odstopanja. Slovenija se je segrela za dve stopinji in pol in nič ne kaže, da bi se to v prihodnosti ustavilo. Padavin ni manj, so pa bolj neenakomerno razporejene, zato imamo po eni strani več suš in po drugi več poplav.

Pričakujemo lahko tudi relativno topla in vlažna obdobja, ki se bodo zavlekla še v november, in zime brez snega. Namesto njega bo padal dež, kar pomeni, da bi lahko tudi takrat imeli poplave, ne več predvsem jeseni.