Shutterstock

Nadaljujem s predstavitvijo nekoliko drugačnih rastlin, ki pa jih lahko koristno uporabimo na zelenjavnem vrtu. Že večkrat sem opozorila, da naj zelenjavni vrt ne bo samo zelen, na njem naj  diši in naj bo na njem tudi čim več barv. Vedite namreč, da koristne žuželke vidijo svet drugače kakor mi. Te žuželke pa na vrtu res potrebujemo, saj nam pomagajo v boju s škodljivci. Zato naj med gredicami z zelenjadnicami ali ob njih rastejo tudi rožice.

Vsi že poznate ognjič, lepa cvetlica, ki cveti v številnih barvah rumenega odtenka, najpogosteje oranžne, a obstajajo tudi rumene, svetlo rumene in celo bele različice. Danes vam bom predstavila drugo rastlino, ki jo z vrta svojih babic zagotovo poznate, to je kapucinka.

Tri v enem

Ko sem jo spoznala, me je navdušila kot okrasna enoletnica. Ima nenavadne, nekoliko drugačne cvetove, kot jih poznamo. Nato nas je naša slavna rojakinja Jelena de Belder pred leti navdušila z recepti, ki so pokazali, da je tudi užitna. Šele pozneje pa sem se seznanila tudi z njeno neizmerno koristnostjo za zdrav in živ vrt. Uvrščajo jo tudi med zdravilne rastline. Veliko vprašanje za tiste, ki radi predalčkate naravo in uvrščate stvari v eno ali drugo ali tretjo skupino (paradižnik je sadje ali zelenjava): kaj je torej kapucinka, enoletna okrasna cvetlica, zelišče ali zelenjava?

Miša Pušenjak

Kapucinka se predstavi

Ta nezahtevna lepa rastlina izvira iz Južne Amerike, z območja od Kolumbije do Peruja. Med najbolj znane vrste sodi Tropeolum majus – velika kapucinka. Gre za plazečo se rastlino, katere stebla lahko dosežejo tudi do 2 metra in več dolžine. Vzgojimo jo lahko z direktno setvijo ali iz sadik. Za vzgojo sadik je zdaj že malo pozno, sejemo jo nekje konec aprila in ni potrebno, da je na zelo toplem. Zadoščajo temperature od 15 do 20 ⁰C. Po 15. maju jo presajamo tudi na prosto. Kapucinke lahko prvo leto posejete direktno na stalno mesto, a se porabi več semena. Posebej sorte, ki jih dobimo pri nas v semenskih vrečicah, so res precej robustne, zrastejo velike, zato jih je po setvi zagotovo treba redčiti. Običajno – če kapucink seveda ne uporabljamo zelo pogosto in semenu ne dovolimo, da na rastlini dozori – se kapucinke vsako leto zasejejo same. Takrat jih lahko razsajamo po vrtu tja, kjer bodo najbolj koristne, ali pa čisto majhne posadimo v lončke, damo še malo cartat v rastlinjak in jih presadimo šele, ko se okrepijo.

Lepota

Naravni botoks iz Bele krajine - eden najboljših čebeljih strupov na svetu

Če vas boli grlo, žvečite liste

Kapucinka je že od nekdaj znana tudi kot zdravilna rastlina. Kapucinke, cvetovi, predvsem pa listi vsebujejo žveplene spojine, ki učinkujejo na vnetna in prehladna obolenja. Če te boli grlo, naj bi vsakih nekaj ur prežvečil en list. Težava je le v tem, da jih pozimi, ko je bolečih grl največ, seveda ni. A če si naberemo in shranimo dovolj semen ter so naši zobje dovolj močni, lahko žvečimo tudi semena. Zgolj tri semena na dan naj bi zadostovala, da preženemo prehladna obolenja. Celo viruse naj bi preganjale od našega telesa. Kapucinke lahko poleti uporabljate tudi za preprečevanje vnetja ran in prask. Sveže liste preprosto položite nanje. Tako so jih uporabljali že južnoameriški Indijanci. Ali je res ali ne, ne vem, a zmleta semena nanesemo na nohte, ki so jih napadle glivice, in jih skušamo tako ozdraviti. Naj opozorim, da tega ne delamo s kupljenim semenom, saj ne vemo, kaj se je z njim dogajalo in kaj je nanj naneseno.

dreamstime

Obogatite svoje jedi

Jelena de Belder je pred veliko leti pokazala, kako kapucinke uporabiti v kulinariki. Sveži listi in cvetovi so rahlo pekočega okusa, zelo na daleč spominjajo na okus rukole, navadno jih dodajamo zelenim solatam in tudi solatam plodovk. Cvetovi lepo popestrijo tudi videz teh jedi. Danes se kapucinke uporabljajo tudi kot mikrozelenjava in jih imamo lahko na jedilniku tudi pozimi. Poleti jih uporabljamo kot dekoracijo jedi, v sendvičih, cvetove nekateri celo potopijo v testo za palačinke in ocvrejo. Zakaj ne bi namesto mikrozelenjave (graha) uporabili to lepo rastlino za dekoracijo in bili malo drugačni od drugih. Najpogosteje iz kapucink za zimo naredijo pesto po receptu za pesto iz drugih zelišč. Je pikantnega okusa in primeren za raznoliko uporabo, na primer za pomako, kot namaz, kot dodatek zeliščnemu maslu, v pikantnih krekerjih, kot omaka za testenine, kot dodatek kašam, podobno kot drobnjak je tudi dodatek skuti v različnih zvitkih.

Miša Pušenjak

Koristna za zdrav vrt

Seveda so kapucinke prav na zelenjavnem vrtu resnično zelo koristne. Že s svojim vonjem, izločki korenin odganjajo talne škodljivce. Jeseni vso zeleno maso s koreninami vred, ki ostane, kar pokopljite v tla in kmalu jih ne bo več na vrtu. Kapucinke lepo prekrijejo tla in jih ohranjajo živa, zdrava ter predvsem hladna. V takih razmerah pa korenine vrtnin uživajo. Če zrastejo prevelike, jih kar porežemo in kot zastirko uporabimo še drugje. Čaj naredimo zelo preprosto, eno pest listov in cvetov prelijemo z litrom vrele vode, pustimo stati, precedimo in ohladimo. Učinkuje na gosenice, uši in mravlje, pogosto tudi na hrošče. Lahko naredimo tudi vroč izvleček, ki ga lahko nekaj časa hranimo. V tem primeru svežo listno maso in cvetove prelijemo s toliko vrele vode, da plavajo. Pustimo stati 3–5 ur, potem pa precedimo in ohladimo. Škropimo z nerazredčeno tekočino. Hranimo v povsem temnem in hladnem prostoru do en mesec. Učinkuje tudi na bolhače in druge hrošče.

Lepota

Trije orgazmi na teden vas pomladijo za desetletje

Katerim vrtninam najbolj koristi kot dober sosed

Na prvem mestu je zagotovo paradižnik, pri njem jo sadimo ob rob gredice tako, da seveda lahko vmes raste tudi bazilika. Poleg paradižnika je kapucink vesel krompir. Kar pustimo jo, da se razrašča med rastlinami, ko pa krompir izpulimo, naj prekrije gredo. Dobro se obnese tudi kombinacija s papriko, jajčevcem, bučevkami, pa tudi kapusnicam odganja sovražnike. Kot vidite, gre za res po krivici zapostavljeno, pa vsestransko koristno rastlino. Zato naj najde prostor tudi na vašem vrtu in v vaših srcih.

Objavljeno v reviji Jana, št. 20, 20. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana