Sonja Javornik

Pred kratkim so v nekem kvizu spraševali, kdo od naših glasbenikov bo praznoval ta visok jubilej, a sodelujoči niti pomislili niso nanj. Kar ne preseneča, saj Perči izvrstno skriva svoja leta. Morda se odgovor skriva v življenjskem slogu, ki je kombinacija hedonizma, telesnega gibanja in več kot zgolj ščepec rokenrola.

Kakšen je njegov tipični dan, bi težko rekli, saj je ves čas v pogonu – že zato, ker gre iz Ljubljane rad na Bled, Dolenjsko ali v Vrsar, kjer smo ga ulovili med vročinskim valom. Lahko pa vam predstavimo zadnjo soboto, ki jo je preživel kot 69-letnik. Začela se je v šarmantnem istrskem Vrsarju, kjer je bil na oddihu z ženo, nadaljevala pa v Slovenskem primorju, kjer je dan končal v družbi navdušenih oboževalcev.

Veselo v nov dan

Peter ni eden tistih, ki bi vstajali z levo nogo, a tudi ni vedno nasmejan. »Moje počutje je odvisno od tega, kako sem spal. Včasih sanjaš kaj morečega in te noč utrudi, včasih si lepo spočit. A ko se zavem dneva, sem ga zmeraj vesel. Danes sem se spomnil, da me čaka koncert pri nas na Obali, in takoj sem postal prijetno vznemirjen,« je povedal Peter, ki ga nič ne mika, da bi se umaknil z odrov, čeprav je že nekaj let upokojenec. Očitno bo kot njegov idol Mick Jagger tudi on še dolgo na sceni. »Ko sem imel kakšnih deset let, sem treniral smučanje. Takrat sem videl Mickovo izjavo, da bi rad pretekel vsaj mali maraton. Tudi on je bil od nekdaj športnik in to se mi je zdelo krasno. Tega, kar na odrih počne pri osemdesetih, sicer jaz nisem zmogel niti pri desetih.

Seveda pa imajo vsi svetovno uspešni rokerji svoje kuharje in trenerje, jaz pa živim bolj običajno življenje. Se mi pa še vedno zdi pomembno vsak dan redno hoditi ali kakšno uro plavati, če je le mogoče,« je povedal Peter, potem pa smo se z njegovo ženo Darjo, s katero sta tiste dni počitnikovala v kamniti hišici v središču starega Vrsarja, odpravili proti mestni plaži. Tam je Peter dvakrat odplaval precej lepo razdaljo.

»Sicer simpatiziram s hedonisti, a se hkrati trudim učiti zmernosti pri hrani in pijači. Vsekakor nisem asketski tip, saj mislim, da ni vse v odrekanju, niti v poslu niti v športu. Nekaj je tudi v domišljiji, ustvarjanju … Rad padem v svoj svet, ko delam nove komade in iščem meje doživljanja, razumevanja in spreminjanja običajne stvarnosti. To je zame svet rokenrola, ki ni čisto navaden, nima pravil, ima pa več dimenzij. Ena, na odru, je pogosto podobna šamanski obliki transa, ko se ob muziki s poslušalci srečaš v čisto svojstveni realnosti. Saj ljudje že od pamtiveka iščemo drugo dimenzijo pri raznih obredih. Saj življenje ni samo spanje, preživljanje, pa obnavljanje vrste, ampak še kaj drugega!«

Sonja Javornik

 V iskanju ravnovesja

Peter je zadovoljen, da nima takšnega tempa kot v času Sokolov, ko so igrali celo po štirikrat na teden, kar je bil razlog, da je razpustil skupino, saj je bil ob tem še redno zaposlen novinar. Zato je zdaj vsak koncert zanj povod za veselje, zaslužek pa vlaga tudi v potovanja, saj je vedno rad raziskoval svet. Velikokrat ga na potovanjih spremlja žena, s katero sta skupaj že od študentskih dni, čeprav Peter pravi, da še vedno iščeta ravnovesje. »Po eni strani se zavedam, da je treba v skupnost tudi vložiti nekaj, po drugi strani pa imam malo drugačen ritem, kot bi si želela ona,« se nasmeji.

Na poti s plaže je Peter pokazal še sinovo barko, starodobno jadrnico, s katero se tudi sam rad zapelje, v njihovi ozki ulici v starem mestnem jedru pa je razložil, da mu je všeč, kako se sosedi pogosto kar pred pragom hiše usedejo in družijo. Darja je poskrbela še za slasten, a zdrav prigrizek – je namreč tudi avtorica več kuharskih knjig o zdravi oziroma diabetični prehrani, olive in kruh pa je prinesla v svojih glinastih posodah, saj ima – kot Peter – umetniško žilico. Potem je naš zvezdnik zložil rezervno majčko, klobuk in telovnik v prtljažnik prostornega avtomobila in odpravila sva se proti Sloveniji.

Pot iz Vrsarja je ob dobri rokovski glasbi in njegovih zgodbah hitro minila. Najprej sva se ustavila v Piranu, saj mi je želel pokazati, kje so snemali spot za zadnjo pesem, potem sva prišla do Izole, kjer ga je organizator Franko pričakal kar na glavni cesti, da ne bi iskal parkirišča. Najprej je Peter zagledal svojega bobnarja, ki ga je naplahtal, da so drugi člani benda in tonski mojster že na večerji, po manjšem šoku pa mu je le povedal, da so seveda vsi pripravljeni na tonsko vajo, ki ji je sledila večerja. »Dovolj imam teh šal,« se je Pero zasmejal, »zvaditi moramo še tri nove pesmi!« Kar je v prevodu pomenilo, da so tonsko vajo izkoristili tudi za piljenje novih komadov.

Sonja Javornik

 Telo je treba spoštovati

Čeprav je na svojih koncertih vedno pravočasno, je Pero bolj počasne sorte. »Res pogosto zamujam, najbolj pa je šlo 'na knap' takrat, ko smo šli s Pankrti še z vlakom v Beograd. Vlak je že speljal, da sem moral kakih sto metrov teči, da sem ga ujel in skočil nanj …« se z nagajivim nasmeškom spominja prigode. »Pa potem na našem koncertu ob veliki vrnitvi, ko smo razprodali dvorano Tivoli … Ob petih smo končali tonsko vajo, pa sem rekel, da grem za eno uro domov, da se naspim. Vsi so me želeli ustaviti, saj jih je skrbelo, da bom prespal začetek, ampak sem prišel – sicer takrat, ko je bilo pol ljudi že v dvorani …« pravi Peter in v opravičilo doda: »Telo je treba spoštovati! Ne smeš ga preveč naprezati. Jaz itak mislim, da ljudje nismo ustvarjeni za osem ur dela, ampak bi morali delati recimo štiri ure na dan pet dni v tednu. Seveda pa bi se morali tudi v prostem času zaposliti, vendar s hobiji. In z ljubeznijo. Premalo naredimo zase!«

V letnem kinu Arrigoni v Izoli je Peter pred leti že gostoval, zato je vedel, da je to lepo prizorišče. »Tudi organizator Franko je porok, da bo vse potekalo brezhibno, saj vedno poskrbi za vse, in tudi tokrat je bilo tako. Zdaj s skupino Španski borci že igramo nov material – novi album izide jeseni, dve pesmi pa sta že zunaj in ju imamo na repertoarju.«

Objem za sto let naprej

Novi pesmi sta v resnici zelo različni – Marš za mir že v naslovu razkriva, da je nastal kot odziv na dogajanje v svetu, Za sto let naprej pa je še ena od pesmi, v katerih se pokaže njegova romantična plat. »Danes imava noč na svoji strani, angel varuh naju brani, luna sije, govori, zdajle bije polnoči, zdaj imejta se lepo, jutri več ne veš, kaj bo, jutri več ne veš, kaj bo, zato zdaj me objem kot nikoli prej, zato zdaj me objem za sto let naprej,« poje v tej čudoviti pesmi.

Sonja Javornik

»Tudi ta pesem je v duhu tega časa, ko preprosto ne veš več, kakšna bo naša prihodnost. Zato je ta objem tudi simbol, objem kot nasprotje vojni, vsem slabim novicam in nevarnostim, ki nas čakajo, ker so svetovni voditelji izgubili kompas. Evropa je popustila pred agresijo teh vojaško-političnih lobijev. Zame je neverjetno vse, kar se danes dogaja. Ni mi všeč krepitev tega surovega hujskaškega mišljenja. Politika je lahko tudi kultivirana, ampak danes se vse sveto postavlja na glavo. Novodobni vladarji so vse bolj surovi in zato se mi zdijo ljubezen, prijateljstvo in objemi lepo nasprotje. Ne samo ta pesem, ampak ves prihajajoči album ponuja orožje za nas, ki nimamo pravega orožja in ga tudi nočemo imeti! To je sicer osebno, a tudi politično sporočilo.«

Peter ima navado, da se objema ne le z domačimi, ampak tudi prijatelji. »V mladosti sem imel prijateljico iz Francije, zaradi katere sem pobliže spoznal njihovo kulturo. Francozi imajo francoski poljub, ki je v redu (se nagajivo nasmehne), pa tudi pozdrav z objemom. Zelo mi je bilo všeč, ko sem videl, da so se objeli in poljubili, ne zgolj rokovali. Tako smo to vpeljali v naše kroge in zdi se mi, da lahko že tak pozdrav naredi dan. Tudi ko se stari prijatelji vidimo, se radi objamemo. Objamemo pa tudi hišnega ljubljenčka, ne samo ljubimca. V današnjem tempu življenja je pomemben tudi boj za druženje, saj je za to vse manj časa. Vsekakor bi se morali več objemati!«

Skupinska terapija

Da se rad objema, smo se prepričali še po koncertu, ko ga je prišlo pozdravit dosti oboževalcev. Mu gre kdaj na živce, če ga neznanci objemajo? »Po navadi so to ženske, zato ni moteče,« se je nasmejal, potem pa resneje dodal, da ni moteče niti, če so fantje. »Verjetno je povezano s tem, da imajo radi mojo glasbo, in nas že to povezuje. Če imamo to skupno, se to začuti! Nekateri pridejo na moje koncerte večkrat, tako da se že poznamo. V Izolo so prišli nekateri z Gorenjskega in iz Prekmurja. Smo pa igrali dve uri in pol, tako da se moram po takem koncertu preobleči in ni toliko časa za druženje. Zdaj ko je toplo, to ni taka težava kot pozimi, ko moraš res hitro zamenjati majico, da se ne prehladiš … A tudi to moji poslušalci razumejo, saj tudi oni plešejo in norijo in so sami premočeni. Nastopi so kot nekakšna skupinska terapija, kjer se res povežemo na drugi ravni.«

Sonja Javornik

Peter je sicer že s svojo prvo zasedbo, Pankrti, v besedilih ostro kritiziral režim in družbo. Na prvencu Dolgcajt tako najdemo uspešnice Totalna revolucija, Kdo so ti ljudje, Jest sem na liniji … Po 48 letih kariere pa je danes žal še vedno eden redkih glasbenikov, ki si drzne povedati, kar misli.

»Pri nas najdemo kakšne mlajše pankerje, ki so dovolj drzni, ampak jih radii ne vrtijo – kot ne vrtijo mojih bolj angažiranih komadov. Me je pa groza, da od svetovnih zvezd vsi molčijo – od Stonesov in Dylana naprej. Springsteen se sicer spravi na ubogega Trumpa, ker se je nanj lahko spraviti, na Bidna se pa ni. Vsem zamerim, da v teh časih molčijo. Sicer pa niti ne vem, kdo bi jih še citiral in koga res še kaj zanima. Medijska krajina se spreminja v puščavo … Pravijo, da je posledica TikToka in drugih novih medijev, da ima mladina samo še 15 sekund koncentracije. Ampak – ali se bomo res prilagodili temu? To vodi samo v začarani krog. Ker so drugi postali bebavi, boš še sam? Če imamo bebave voditelje na svetu, potem naj bodo tudi bebavi mediji in bebav pogled na svet, ali kaj?« za konec še sprašuje Pero, ki nima namena privoliti v takšno nižanje meril. A ima pri roki tudi zanimivo rešitev: »Bomo pa vsi brali ženske revije. Zdi se, da nam je nasploh zdaj potrebna predvsem ženska energija.«

· Domači

Ekskluzivno: Dejan Dogaja je zaročil svojo Kiaro

· Domači

Tia Vlahovič je prvi poročni ples odplesala na očetovo pesem