Quinta da Regaleira – najbolj skrivnosten vrt na Portugalskem
Kaj imajo skupnega prostozidarji, alkemija, grški miti, metulji, iskanje smisla in duhovni preporod? Posestvo Quinta da Regaleira.
Popoldanski žarki rišejo vzorce na bujno rastje vrtov posestva Quinta da Regaleira, medtem ko svež majski vetrič prinaša z bližnjega oceana vonj po soli. Hrasti, kostanji in borovci dajejo senco lovorju, bugenvilijam, oleandrom in hibiskusom. Nad kamelijami, trto in vrtnicami se dvigajo palme, prostor med njimi polnijo praproti in mahovi. Sintra, Portugalska.
Slabo uro vožnje od Lizbone, ob vznožju hriba, na katerem stoji ena najbolj obleganih portugalskih znamenitosti – Palača Pena, stoji še en grad, palača kot iz pravljice. Na njej in vsem, kar je na okoliškem posestvu dela človeških rok, je občutek nečesa organskega. Nečesa, kar je bolj zraslo, kot bilo zgrajeno. Težko bi se bilo odločiti, ali v njej prebivajo vilini ali demonska kraljica. V vsakem primeru pa nekaj čarobnega in skrivnostnega, nikoli do konca dojemljivega.
Ekscentrični milijonar
Ta občutek ni naključje. Palača in njeni vrtovi so bili namenoma zgrajeni tako, da človeka vodijo v mističnost, duhovnost, iskanje pomena in preobrazbo.
Kdo in kdaj je zgradil prvo stavbo na posesti, ni znano. Njen izvor je zavit v tančico pozabe preteklih stoletij. Prvič je omenjena v zapisih iz leta 1697, ko je nosila ime Quinta da Torre. Svoje zdajšnje ime, Quinta da Regaleira, je dobila leta 1840, ko je zemljišče kupila baronica da Regaleira, hči bogatega trgovca iz Porta. Zgradila je elegantno poletno rezidenco s kapelo.
A prava zgodba posestva se je začela pozneje, ko ga je leta 1893 na javni dražbi kupil António Augusto Carvalho Monteiro, izjemno razgledan in precej ekscentričen milijonar. Bil je mecen umetnosti, zbiratelj, pravnik in vizionar, njegova obsesija pa so bili metafizika in metulji. Rodil se je v brazilskem Riu de Janeiru, v premožni družini portugalskega rodu. Ogromno podedovano premoženje je še povečal s trgovanjem s kavo in naložbami. Kot mladenič je potoval med Brazilijo in Portugalsko ter študiral pravo na univerzi v Coimbri.
A njegova prava strast je bilo preučevanje žuželk, mehkužcev in ptic. Že v svojih zgodnjih dvajsetih je odpotoval v Dresden in se tam srečal z Ottom Staudingerjem, tedanjim največjim strokovnjakom za metulje. Ti so postali ena njegovih največjih ljubezni. Njegova naravoslovna zbirka je obsegala kar 10.000 primerkov živali in bila v tistem času druga največja na svetu.
A Monteiro ni bil le znanstvenik, bil je tudi mistik, verjel je v ezoteriko, alkimijo in hermetizem. Metulji so zato zanj imeli tudi simbolen pomen. Metulj se iz gosenice preobrazi v krilato bitje. To je arhetip duhovne transformacije, kot jo najdemo v alkimiji in filozofiji – pot od nevednosti (gosenica) skozi temo (buba) v razsvetljenje (metulj).
V mnogih okultnih in duhovnih tradicijah pa je metulj simbol duše, ki se po smrti osvobodi telesa. Monteiro še zdaj leži v družinski grobnici pod simbolom metulja – duše, ki prehaja v nesmrtnost.
Preberite tudi:
- 5-dnevni vodič po Barceloni: kje uživati in kako izkusiti mesto kot lokalci
- Top ideje za enodnevni izlet v Avstrijo
- Lefkada: grški otok, ki ga še ne pozna vsak, a bi ga moral
Portal med fizičnim in duhovnim svetom
Simbolnih pomenov je polna celotna Quinta da Regaleira, ki jo je Monteiro s pomočjo italijanskega arhitekta in scenografa Luigija Maninija zasnoval kot portal med fizičnim in metafizičnim svetom. Zanj je bilo potovanje skozi senčne jame, podzemne tunele, rosne vrtove in z morskimi školjkami okrašene vodnjake pot do razsvetljenja, preko katerega bi dosegel globlje razumevanje sebe in sveta.
Monteiro je želel ustvariti prostor, ki bi odražal njegova filozofska, verska, okultna in estetska prepričanja, mistično krajino, kjer arhitektura služi kot zemljevid duše. Podzemni rovi, obredni (iniciacijski) vodnjak, simboli in labirinti so del te zamisli in niso bili zgrajeni zgolj za okras, temveč kot duhovna pot za »iniciacijo« obiskovalca skozi simbolni svet. Vsak vodnjak, kip, peščena pot, kamen in rastlina na posestvu so prežeti z mistično simboliko in vsak sprehod skozi vrt naj bi vodil v preporod duše ter duha.
Ob vstopu nas pričaka Promenada bogov – pot, obkrožena s kipi mitoloških bitij, ki predstavljajo Monteirove številne strasti, zemeljske in nezemeljske. Tam so Orfej, legendarni bard, ki s pesmijo očara divje živali; Flora, nimfa cvetja; Dioniz, bog vina in užitkov; Demetra, mati zemlje; ter Hermes, bog potovanja, ki vodi duše v Elizij. Po okrasnih zidovih, klopeh in vodnjakih se rišejo simboli prostozidarstva, templjarjev, alkimije, rožnega križa, mitov in motivov iz portugalske zgodovine.
Na koncu poti stoji Monteirov grad, posut s stolpiči in dovršenimi okraski. Na enem izmed balkonov stražijo štirje fantastični krilati kipi – kuščar, netopir, orel in zajec – vsak simbolizira različen alkimistični proces. Rastlinski motivi se pojavljajo povsod: v kamnu, lesu, notranjih mozaikih. Makovi popki simbolizirajo krog življenja, razvejane hrastove veje povezavo med nebom in zemljo.
Znotraj gradu sta v kamen vklesana napisa, ki napovedujeta preobrazbeno pot, ki sledi v vrtovih. Na eni steni piše: »Obišči notranjost Zemlje in očiščen boš našel skriti kamen (pravo zdravilo).« Drugi citat, neznanega izvora, pravi: »Vodi me iz iluzije v resničnost, iz teme v svetlobo, iz smrti v nesmrtnost.«
Osrednji del mističnega potovanja skozi simbolnost Quinte da Regaleira pa je tako imenovani iniciacijski vodnjak. 27 metrov globok podzemni stolp, ki se s krožnim stopniščem dviga proti površju, proti svetlobi. Uteleša axis mundi, os, ki povezuje nebo in zemljo. Vse v vodnjaku ima pomen.
Spiralno stopnišče ima deset nivojev, navdihnjenih z zadnjimi prizori Dantejevega Pekla, kjer Dante pride do 10. kroga nebes. Stopnic je 139, kar se sešteje v 13 – število, ki v ezoteriki simbolizira smrt in preporod. Vanj naj bi vstopil skozi eno umetnih jam, se po temnih podzemnih rovih notranjih prevpraševanj sprehodil do vznožja vodnjaka in se v preporodu duha vzpel ven, v razsvetljenje.
Ko se skozi temo tipaje prebijam proti kakšnemu znaku luči, si poskušam predstavljati, kako so se ob tem počutili Monteiro in njegovi gostje. Ko je bil park samoten, tih kraj in si v jamah slišal le odmev lastnega diha ter počasno kapljanje vode. Ko te je odsotnost luči prisilila v pogled navznoter, v srečanje s samim sabo. Ko si se morda za trenutek izgubil in vprašal, ali boš našel nazaj na toplo, na sonce. In ko si se olajšan vzpenjal iz nedrij Zemlje nazaj v odprte prostore, kjer duh lahko razširi krila.
Zaželim si, da bi Regaleiro lahko doživela na tako intimen način, v namen, za katerega je bila zgrajena. A danes je ena izmed najbolj znanih in obiskanih znamenitosti na Portugalskem. Zvok korakov in glasovi čudenja ter navdušenja hitro zmotijo ukraden trenutek, ko to čarobnost ujameš le zase.
Kljub temu pa Quinta de Regaleira ni izgubila svoje mističnosti in občutka kraja, kjer se dogaja več, kot zmorejo zaznati čutila. Nekaj kliče skozi čas, skozi prostore, oddaljene bolj, kot je korakov skozi temne hodnike. Občutek brezčasja, trenutka, ki je hkrati na začetku sveta in na koncu vesolja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
