Jaka Koren

Domen Demšar pravi, da je imel od nekdaj za svoje življenje dva načrta – igrati košarko in kuhati. Ko je videl, da v košarki pri nas ne bo perspektive, so se mu že zelo zgodaj na široko odprla vrata v kulinarični svet. V prestižnih restavracijah v Angliji je kuhal za Davida Beckhama, kraljico Elizabeto, za silvestrovo je nazdravil z Robbyjem Williamsom. Med epidemijo pa se je vrnil v Slovenijo in pol leta pripravljal jedi za trenutno enega največjih svetovnih košarkarskih zvezdnikov Luko Dončića, s katerim prijateljujeta še iz najstniških let. Po desetih letih kuharske odisejade je končno ugotovil, kaj mu je pisano na kožo – najraje gosti manjše skupine ljudi, zato se danes odlično znajde v blejskem butičnem hotelu Adora, kjer je glavni in edini kuhar.

Ker ves svet govori o Luki, o katerem želimo izvedeti čim več – še vedno je za vse neznanka njegov nenadni prehod k Lakersom – tudi na Domna z vseh strani prežijo mediji, da bi o njem izdal kakšno podrobnost, ker sta pač v dobrih odnosih, ne nazadnje je bil tudi Domen nekdaj aktiven košarkar. A Domen je jasen, z Luko sta dogovorjena, da o njem ne daje izjav, in to spoštuje. Nam je pa med drugim zaupal, kako je prišlo do tega, da je med epidemijo kuhal zanj, in predvsem, kaj. 

Jaka Koren

Košarkar ali kuhar? 

V zgodnjih letih se je Domnov svet vrtel predvsem okoli košarke, čeprav se je kot otrok rad tudi motal med kuhinjskimi lonci. Spominja se, da je že sedem- ali osemleten kuhal kosila za starše, ko je prišel iz šole, največkrat testenine, se smeji. Do osemnajstega leta je igral za skupino Geoplin Slovan in obiskoval srednjo gostinsko šolo. Prelomen za odločitev o karieri je bil zaključni izpit, za katerega je pripravil jedi na temo 500 let Emone in v tem blestel. Profesorica je njegovim staršem predlagala, naj se gre s takim talentom, če je le mogoče, kulinarično izobraževat v tujino. In ker je šlo z njegovim košarkarskim klubom samo še navzdol, vrata v kuharski svet pa so se mu začela šele odpirati, je kocka padla.

S pomočjo finančne podpore staršev za 18. rojstni dan se je v predmestju Londona vpisal v eno najprepoznavnejših kuharskih šol na svetu, ki ima izpostavo tudi v Franciji – Cordon Bleu. Tam je preživel dve leti. Po končanem šolanju se je za nekaj časa vrnil v Slovenijo, nato pa se s ponudbo za službo in 500 evri v žepu vrnil v London – in takrat se je začela realnost londonskega življenja. Izkazalo se je namreč, da je ponudba lažna. A se ni vdal, eden od kolegov Slovencev mu je ponudil prenočišče v svoji garsonjeri na napihljivi postelji pod mizo, dokler pač ne dobi primerne službe in prebivališča, za kar mu bo večno hvaležen.

Kmalu je res dobil delo ...

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 17, 29. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana