Aljoša Kravanja/POP TV

Nekateri ljudje se resno sprašujejo, zakaj neki človek sploh sede na vroči stol, na katerem ga potem javno žalijo. Številni so se to spraševali, ko se je prostovoljno dal na žar naš ljubi predsednik. Ampak roasti ali žari po slovensko se pač dogajajo in to, da ljudje radi pridejo na takšna »prijateljska« žaljenja, dokazuje vedno polna Gallusova dvorana Cankarjevega doma. Tudi pri izražanju »globoke naklonjenosti« do velecenjenega multisposobnega nadtalentiranega Jonasa Žnidaršiča je bilo tako. Dvorana polna smeha, samo enkrat pa polna vzklikov negodovanja. In kakor koli pojasnjujejo, da je to počastitev »praženca«, včasih, no, dostikrat pravzaprav ni videti tako.

Ne boste verjeli, edine vzklike negodovanja je požel »najbolj zaželeni slovenski zet« Boštjan Romih. Ki je bil na vrsti zadnji. Pred Jonasom seveda, ki je po protokolu končal »praženje« s tem, da je lepo po vrsti v igralskem slogu žalil vse nazaj razen Rada Muleja, a njega ni žalil zato, ker se mu to sploh ni zdelo vredno.

Žar mojster Lado. Povezovalec, voditelj ali žar mojster je bil tudi tokrat Lado Bizovičar, človek, ki je prepričal odgovorne na Pop TV, da bo Žar zagotovo zanimal njihove gledalce. In žar s predsednikom jih gotovo je, pa tudi žar z Janom Plestenjakom in še s kom. Lado dobro pozna Jonasa, saj je z njim pred kratkim ustvarjal in režiral monokomedijo Jonas. Pri besedilih mu običajno pomaga Jure Karas, najbrž je bilo tako tudi tokrat. Dejanu Zavcu so besedilo zagotovo napisali v celoti, Pižami in Desi ga morda ni bilo treba. Kaj ima Dejan Zavec z Jonasom, smo se naivno vprašali, a je bilo čisto zabavno gledati slavnega boksarja, »ki še vedno govori, da je svetovni prvak«, kot se je pošalil nekdo od nastopajočih, kako se je mučil na odru s šalami, ki mu niso šle najbolje od rok. Bolje – od ust. Slavni nastopajoči so se najbolj norčevali iz Rada Muleja, češ, kaj on sploh počne tukaj, in iz Jožeta Robežnika (to je tisti z brki, op. a.), saj naj tudi njega nihče ne bi poznal. Niti gledalci ne, saj ima oddaji »samo« na nacionalki. 

Ladov uvod. Že Ladov uvod je bil čisto zadosti hud, da smo si napisali nekaj »prijaznih« misli. Da je Zavec edini Štajerec, ki ne zdrži do pete runde. Da je Boštjan Romih prijazen fant z obrazom desetletnika in s humorjem stoletnika. Da je Pižama edini Slovenec, ki ima pri korakih enomestno število. Da je Jonas polagalec kart in misic. Da če bi mu raztegnili kožo na obrazu, bi z njo lahko oblekli Deso in Pižamo. Godlerju je zabrusil, da se samo v Sloveniji lahko zgodi, da človek z IQ-jem 140 in popolnim posluhom dela na Planetu TV. Da je sicer dobil viktorja, a so ga letos itak delili po principu »poglej, kdo je v dvorani«. A je Godler našel imeniten odgovor Ladu: »Tako, kot je rekla Katarina Čas: 'Pustimo Ladota!'« O Jonasu pa: »Leto 2016 nam je vzelo Georga Michaela, Davida Bowieja in … vrnilo Jonasa. Vrnil se je s komedijo in govoril o tistem, kar ima najrajši – o sebi. Kreativnost in neplačani računi mu niso dali miru … Jonas se je na nacionalko vrnil večkrat kot Lassie domov. Z njim sem preživel ogromno časa ob šahu, ker za vsako potezo potrebuje pol ure.«

Celotno reportažo z dogodka si lahko preberete v 21. številki revije Zarja. (23. 5. 2017)