Priljubljen italijanski liker je hit poletnih večerov
Limončelo ni le alkoholni napitek, temveč tudi simbol sredozemske lahkotnosti, gostoljubnosti in uživanja življenja.
Limončelo (ali italijansko Limoncello) je svetovno znan italijanski liker iz limon, ki slovi po svoji živo rumeni barvi, osvežilnem okusu in prijetni aromi. Uživamo ga lahko samostojno, pogosto pa se uporablja tudi kot sestavina koktajlov, sladic in kulinaričnih ustvarjanj.
Izvor ni povsem znan
Izvira z juga Italije, predvsem iz pokrajin Kampanija, Amalfi, Sorrento in Capri, kjer rastejo najbolj aromatične limone na svetu. Čeprav gre za izjemno priljubljen liker, znan po vsem svetu, ni točno jasno, kdo ga je pripravil prvi.
Nekateri pravijo, da naj bi recept za limončelo izviral iz samostanov, kjer so menihi pripravljali limonine likerje že v 16. stoletju. Druga teorija pravi, da naj bi napitek nastal na otoku Capri v začetku 20. stoletja, kjer naj bi ga pripravljala gostiteljica turistom za dobrodošlico. Uradno pa je ime 'limoncello' kot blagovno znamko zaščitil gospod Massimo Canale leta 1988 v Sorrentu.
Limonovo kremo uporabimo za torte, kolače, piškote, pite ... Če jo zmešamo s stepeno sladko smetano, pa jo lahko postrežemo tudi v kozarčku.
Limonova krema
Kako pripraviti domač limončelo?
Kakor koli že, limončelo danes ostaja eden najbolj znanih italijanskih likerjev, ki simbolizira sonce, limonovce in italijanski "dolce vita". Z nekaj dobre volje ga lahko pripravimo tudi doma in delimo z družino ali prijatelji kot znak topline in dobrega okusa.
Limončelo je namreč izjemno preprost liker, narejen iz limonine lupine, alkohola (najpogosteje 95-odstotnega etanola ali močnega nevtralnega žitnega alkohola), sladkorja in vode.
Pripravimo ga tako, da olupimo limone na zelo tanko (brez bele notranjosti, ki je grenka). Lupine teh limon nato namočimo v alkoloh za 5-10 dni ali več, da se spustijo eterična olja. Nato Pripravimo sladkorni sirup, ki ga primešamo aromatiziranemu alkoholu. Na koncu limončelo še precedimo, ga nalijemo v steklenice in dobro ohladimo, saj je najboljši ledeno hladen.
Domač limončelo ima pogosto bolj izrazit okus in naravno motnost, saj vsebuje mikroskopske delce limoninega olja.
Sladka, rahlo gazirana pijača z okusom ingverja in jabolk se pozimi prileže kot vroč napitek, poleti pa kot hladna osvežitev.
Jabolčna ingverjeva soda
Samostojni liker ali kot dodatek pijačam
Limončelo lahko uživamo samostojno, ledeno hladnega, običajno v zamrznjenih kozarčkih, priljubljen je tudi v koktajlih (kot sestavina v spritzih, limončelo-tonikih, martini variacijah). Njegova svežina in sadna nota sta idealna tudi za poletne sladice ali praznične priložnosti (limončelove pene, sladoledi, prelive za torte), ter sladke marinade za sadje oziroma v kombinaciji z jogurtom in skutami.
Tej čudoviti sladici z mandlji in polento da limona poseben poudarek.
Italijanski limonov kolač
Poleg klasičnega limonovega likerja, ki ga imenujemo limončelo, obstajajo tudi različice z drugimi vrstami sadja, denimo melončelo (z melonami) in mandarino (iz mandarin). Priljubljene so tudi bolj moderne različice, kot sta kremasti limončelo (crema di limoncello) ter pistacijev ali jagodni limončelo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
