Na obisku pri poslednji orleški pastirici
Že dolgo nisem srečala ženske, skozi katero se tako pretaka življenje, kot se skoznjo. V Botaničnem vrtu v Sežani dela kot glavna vrtnarica, ampak ona sploh ne mara, da ji kdo reče, da je glavna.
»Glavna je narava. Jaz imam samo rada rožice in drevesa.« Melita Pirjevec živi v Orleku, kraški vasici blizu italijanske meje, kjer z očetom skrbita za domačijo. Odprla mi je »k'lonja« vrata v »borjač«, to je notranje dvorišče, in me povabila, da sva v četrtek zjutraj pasli ovce. Kako zelo pogrešamo stik s pristnimi ljudmi, povezanimi z naravo, začutimo šele, ko dobimo priložnost, da smo v njihovi bližini.
Zjutraj malo pred osmo me obišče soseda Melita s svojim 16-letnim kužkom Lakijem in polnim cekarjem solate. Pravi, da bo gotovo suša, ko pa na poscano Zofko ni dežja. En dan dopusta si je vzela pred obdobjem, ko se število obiskov Botaničnega vrta v Sežani, kjer med drugimi opravili dela kot glavna vrtnarica, močno poveča. Doma ima manjšo kmetijo, za katero skrbi z očetom Brunom, ki jih ima že krepko čez devetdeset. Še vedno ji pomaga, kolikor zmore (pa še malo več), ampak leta zahtevajo, da »tatko«, kot rečejo očetu na Krasu, vseeno malo več počiva, in tako Meliti ne preostane drugega, kot da je vseskozi v naravi. Zjutraj v sežanskem botaničnem vrtu, popoldne in do noči pa doma. Pooseblja kraško naravo, ki živi skoznjo. Tako pristna in prvobitna ženska je, da je terapevtsko, že samo če si v njeni bližini. Spijeva kafe, potem me pa vpraša, ali grem z njo. »Kam?« jo vprašam. »Ovce past.« Spustim vse iz rok. Greva.
Divji kraški vrt
Z Lakijem se sprehodimo po gozdni poti, obdani s suhozidom, do kraške domačije, kjer živi Melita. Ko odpre vrata v dvorišče za majhnim traktorjem, na katerega »tatko« Bruno še vedno sede, zagledam čudovito sožitje najrazličnejših rastlin, ki sta jih pred več kot šestdesetimi leti sadila Melitina starša. Onadva sta vanjo in v njeno sestro Suzano prenesla ljubezen do rastlin. Suzana je šla v šolo za cvetličarko v Celje, Melita pa na kmetijsko v Novo Gorico. Še preden »osvobodi« ovce, stopiva v njen divji kraški vrt.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 27. maj 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
