Preverjanje nedolžnosti – zakonsko kaznovano, a še vedno živo
Testi devištva niso zgolj pozabljena ostalina iz prazgodovine – še vedno so živi in zelo prisotni. Po vsem svetu, tudi v Evropi.

Ponekod so še tako pogosti, da jih države preganjajo z zakonom, ampak tudi to ne ustavi nedostojnega, nedovoljenega, žaljivega preverjanja ženske »čistosti«. Moški preprosto HOČEJO vedeti, ali ima njihova izbranka še vedno krancelj.
Dva meseca po njeni poroki je oče dvaindvajsetletno hčerko našel v solzah. Saj ni nič, je odmahnila, a ji ni čisto verjel. Potem je vedno pogosteje opažal, da je hči vedno bolj depresivna, bila je tudi polna modric. Slednjič je priznala, da jo šest let starejši mož – šlo je za dogovorjen zakon – vsak dan pretepa. In se je šel oče pogovorit z možem, ta pa je rekel, da jo tepe zato, ker ni več devica.
Bilo je v Afganistanu, kjer je žensko devištvo zelo cenjena stvar. Vse od poročne noči je mož zahteval, naj žena opravi test devištva, ona pa je to odklanjala – ne samo, da je bila to njena moralna pravica, tudi zakon iz leta 2016 ji je dal prav, v Afganistanu se test devištva lahko opravi le s privoljenjem ženske. Starša sta njeno stališče podprla in v strahu za njeno življenje hčerko vzela nazaj domov. Osem mesecev so tekla pogajanja z njenim možem, ta je nazadnje obljubil, da je ne bo več tepel. Le nekaj tednov po tem, ko se je vrnila k njemu, jo je tako prebutal, da je pristala v bolnišnici.
To je pač Afganistan, bi utegnil kdo odmahniti, tam so sprti s človekovimi pravicami. Prav, gremo bliže: tole je zgodba iz Velike Britanije, povedala jo je ženska iranskega rodu, ki živi v Londonu. Njeno sestro so pri sedemnajstih prisilili v poroko s tujcem, njej sami se je to zgodilo pri šestnajstih, njen mož je bil dvakrat starejši od nje. Na dan poroke so ji v roke porinili belo rjuho. Rekli so ji, da bo z njo dokazala svoje devištvo. Niti sanjalo se ji ni, kaj naj bi to pomenilo. »Šele skoraj dve desetletji pozneje sem izvedela, da se devištva ne da dokazati,« pravi.
Ali verjamete v Božička?
Devištvo ni medicinski ali znanstveni koncept, temveč družbeni in kulturni koncept. In kljub temu da ga ni mogoče dokazati, obstaja več psevdoznanstvenih in ljudskih »metod«, ki naj bi naredile prav to, dokazale devištvo – ki ga brez izjeme iščejo le pri ženskah. Testi devištva so znani že stoletja, že Inki v 15. stoletju so jih poznali in še pred njimi so stari Grki verjeli, da se Panova čarobna piščal začne sama od sebe oglašati ob prisotnosti device. V Pana smo medtem nehali verjeti, v test devištva pa očitno še ne, v vsaj dvajsetih deželah po svetu morajo ženske še vedno dokazovati, da so neomadeževane. Pravzaprav je teh držav veliko več. V nekaterih je test devištva uradno prepovedan, v resnici pa ...
Kako je s tem pri nas? Zakon testa devištva izrecno ne prepoveduje, povpraševanje po njem pa je, priča pripoved ginekologinje, ki smo jo povprašali o tem. Da je v njeno ordinacijo prišel par, pravi, in je moški zahteval, naj pregleda njegovo partnerko in oceni, ali je bila že spolno aktivna. Zdravnica mu je razložila, da test devištva v resnici sploh ne obstaja. Da sicer lahko ocenimo intaktnost deviške kožice, vendar se ta lahko zrahlja ali pretrga tudi ob športni aktivnosti ali vstavljanju tampona, zato na podlagi te ocene ni mogoče sklepati, ali je ženska že bila spolno aktivna ali ne. Poleg tega pa podatkov osebe, starejše od 15 let, brez njenega privoljenja sploh ni dovoljeno deliti.
Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2018 pozvala k ukinitvi testov devištva, ki so neznanstveni, ponižujoči za ženske in škodljivi za njihovo zdravje, tako telesno kot duševno. Testi so oblika zlorabe žensk in kratenje njihovih človekovih pravic.
Je pomagalo? No, dobro desetletje pozneje države po svetu stvar rešujejo vsaka po svoje. Nekatere pa sploh ne.
Vstajenje devištva
Na Švedskem pravkar premišljujejo o uvedbi zakona o prepovedi testov devištva. Stvar so vzeli zelo resno, za kršitev zakona bo zagrožena kazen leto dni zapora. V nekaterih evropskih deželah – zahodnjaških, domnevno naprednih, ozaveščenih – take zakone že imajo, ker je ostudna praksa preverjanja ženske čistosti dovolj pogosta, da so oblasti prepoznale problem. Francija je prepoved izdajanja potrdil o devištvu uzakonila leta 2021, zdravnike, ki prepoved kršijo, pa čaka do 15.000 evrov globe in leto dni zapora.

Britanci so leta 2022 dobili zakon, ki prepoveduje ne le test devištva, temveč tudi himenoplastiko, to je operativni postopek za obnovo deviške kožice. Kršitve so drage, za zdravnike je zagroženo do pet let zapora in neomejeno visoka denarna kazen. Ampak devištvo se da tudi prepričljivo prigoljufati, za to sploh ne potrebujete kirurga, ki zaračuna nekaj tisoč evrov – na spletu je za zmerno vsoto moč kupiti pripomočke (»virginity kit« ali »hymen kit«), ki prepričljivo simulirajo krvavitev iz nožnice ob spolnem odnosu.
Luksemburg je letos sprejel zakon, ki prepoveduje testiranje devištva in tudi izdajo potrdilo o devištvu. Romunija ni šla čisto do konca – posameznik ne sme zahtevati testa devištva, pravosodni organi ga pa lahko.
V ZDA ni zveznega zakona, ki bi prepovedoval tovrstno testiranje, nekatere zvezne države pa pod pritiski civilne družbe premišljajo o sprejetju tovrstne zakonodaje. V nekaterih skupnostih teste še vedno izvajajo, čeprav jim zdravniške organizacije nasprotujejo.
Znanstveni pristop
Testi devištva so še vedno vsakdanjost v nekaterih državah Afrike, Azije in Srednjega vzhoda. Tovrstno kratenje ženskih pravic in dostojanstva ni nujno le enkratna izkušnja pred poroko, marsikje očetje zahtevajo redno testiranje hčera. Testi so včasih pravi obredi s plesom in petjem. Tole je izkušnja ženske iz Južnoafriške republike:
»Nekatere preskuševalke so v pokrovček natočile tekočino in jo vlile v nožnico. Če le čisto malo tekočine pride v nožnico, velja, da si še devica, če pa spiš z moškimi, je vagina razširjena in tekočina zlahka steče vanjo.« Prvi test devištva so ji naredili, ko je imela sedem let, potem so ga ponavljali vsak mesec. Niso ji razložili, kaj počnejo, niti zakaj to delajo. Ko je šla od doma študirat, je kmalu zanosila. Ker je seksala »iz protesta«, pravi. Doma o spolnosti niso nikoli govorili. Spominja se tudi dogodka, ko je njen petnajstletni bratranec oplodil dekle. Fantu se ni zgodilo nič, njegova družina je dekletovi družini kupila dve kravi. Je pa cena padla dekletu, ki je zanosilo. Kot nevesta je bila vredna dve kravi manj.
Drugo dekle pripoveduje o tem, kako je oče svoje štiri hčerke redno silil k testiranju devištva, tudi še po tem, ko so študirale daleč od doma, so morale hoditi domov na testiranje. Ko je ena od hčera izgubila krancelj, ni nikoli več spregovoril z njo.
Južna Afrika ima zakon o zaščiti otrok, ki pravi, da se otroka, mlajšega od 16 let, ne sme testirati, po dopolnjenem 16. letu pa le z otrokovim privoljenjem. Tudi rezultatov brez pristanka otroka ni dovoljeno razkriti. Preskusi devištva se pa še kar dogajajo.
Čisto zares ni še nihče na svetu pomislil, da bi več kot z zakonskimi prepovedi dosegli s kampanjami ozaveščanja?

Dva prsta in bela rjuha
Metode preverjanja ženske nedolžnosti so različne – lahko se zgodi v zdravniški ordinaciji, čeprav, kot je lepo povedala ginekologinja, ki smo jo o tem vprašali, devištva z zdravniškim pregledom ni mogoče ugotoviti. Vendar je svet še vedno poln zdravnikov, ki to počnejo in potem celo izdajo potrdilo o nedolžnosti. Način je odvisen od kulturne sredine, ponekod dekleta pregledujejo starejše ženske iz skupnosti, včasih sorodnice, mame ali babice. Včasih test naredijo policisti, na primer pri preiskovanju posilstva. Ker seveda ni lepšega za žrtev, kot da ji po posilstvu še policaj s prsti šari po nožnici. Na TikToku so posnetki testov devištva med Romi – iz španskih in francoskih romskih skupnosti – postali viralni in imajo več milijonov ogledov.
Pogosta je metoda z dvema prstoma, ki ju potisnejo ženski v nožnico in tako preverjajo ohlapnost vaginalnih mišic. Tesna nožnica naj bi pomenila devico, prožna ali ohlapna pa žensko, ki je spolno aktivna. Ponekod nedotaknjenost deviške kožice preverjajo s pogledom – zanemarjajoč dejstvo, da je himen pri vsaki ženski drugačen in da se nekatere že rodijo brez njega, predvsem pa to, da se z očmi ne da ugotoviti nedolžnosti. Obstaja tudi »preskus s krvjo«, po poročni noči mora o tem, da je ženska v zakon vstopila kot devica, pričati krvava rjuha. Vendar vse ženske ob prvem spolnem odnosu ne krvavijo. Kar zna biti problem, ker je ženska lahko hudo kaznovana, če mož posumi, da pred poročno nočjo ni bila devica.
V Maroku poznajo test z jajcem: ženska leži na hrbtu s široko razširjenimi nogami, ob vhodu v nožnico razbijejo jajce, če jajce zdrsne v nožnico, ženska ni več devica. Jajca že vedo.
Zlorabljamo vas za vašo zaščito!
Med protesti v Egiptu leta 2011 so aretiranim demonstrantkam delali test devištva – vlada je pa rekla, ampak mi to delamo zato, da ne bi pozneje trdile, da so vas v zaporu posilili. Zdravnikom, ki so izvajali teste, so leto pozneje sodili, a so bili vsi oproščeni.
Pred letom 1980 je teste devištva britanska oblast izvajala pri priseljenkah, ki so prišle v državo, da bi se poročile z moškim, ki je že živel v VB. Ljudski glas je to poimenoval »vizum za zaročenke«. Prakso so ukinili, ko so o njej začeli pisati časopisi.
V Indoneziji so leta 2014 hoteli uvesti obvezne teste devištva za vse srednješolke, a so si ob hudem ogorčenju javnosti premislili. Dolgo so imeli obvezne teste tudi za ženske, ki so se prijavile za službo v vojski, mornarici, letalstvu ali policiji. Ker so policistke s kranceljnom toliko učinkovitejše?
V Esvatiniju (nekdanji Svazi), kjer kralj javno podpira spolno vzdržnost do poroke, so prepričani, da s testiranjem devištva preprečujejo širjenje aidsa. Zdravniki poročajo o širjenju analnega seksa med dekleti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se